Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

 RAZISKAVE ŠOLSTVO POLITIKA MEDIJI SORODNO 

     
     

Glavna stran

Lublana

Od kod Slovenci

Od kod Avstrijci

Borba za Koroško

Osvobodilna fronta

Državljanska vojna

Latinska imena

Islam v Evropi

 

Študija o latiniziranju sloVentskih imen

 


Senzacionalno odkritje !

 

Študija je po treh letih dela pokazala, da praktično vsa latinska imena iz časa Rimske okupacije naših prednikov Venetov izvirajo iz slovenskih ledinskih imen.

 

Kako lahko ime Emona pomeni isto kot Lublana ter Atrans isto kot Črna. Podrobno preberite vsebinski uvod ter razvozlanje latinskih imen s slovenščino v tabeli na koncu študije.

 

 

 


"Uradni znanstveniki", po plaščem znanosti okrašeni s titulami še vedno po uradni poti blokirajo resnico in si prilaščajo ves denar namenjen za raziskave. Tako ni bilo za to raziskavo namenjenega niti tolarja.

 

Prosimo, da podprete uspešno raziskovalno delo pri odstiranju resnice o našem izvoru in koreninah, ki segajo izjemno globoko. Vsak prispevek bo dobrodošel in toplo sprejet.  Hvala.

TRR:   SI56 1914 0500 9139 107,     Namen: "za venetske raziskave"
 

 
 

 

sloVentska imena iz latinskih?

Rimljani preobračali zloge

Rimljani prevajali napačno

Latinski prastrah pred vzhodom

Zakaj je Galija opevana?

Laži v imenu ljudstva

Pripravljeni sprejeti resnico?

Kaj govorijo geni

Teorija kontinuitete

Teorija priselitev

Imena - kdo od koga?

Tabela imen

    
     
     
  

Ali sloVentska ledinska imena izvirajo iz latinskih?

 

 

Danes je nedvomno jasno, da so marsikatera latinska krajevna imena izpred 2.000 let zelo podobna imenom, ki so v naših krajih v rabi še danes. Če zanemarimo dejstvo, da so Rimljani imena zapisovali v obliki, ki je bila prilagojena latinščini, lahko v mnogih primerih govorimo, da gre praktično za ista imena, malenkostno različna le v pisani obliki. Naj navedem le nekaj imen, ki odražajo zgornjo trditev; Longaticum = Logatec, Sontius = Soča, Dravus = Drava, Savus = Sava, Celeia = Celje, Meclaria = Meglarje, Salla = Zala, itd.

 

Da gre pri teh imenih za nedvoumno in direktno imensko soodvisnost in ne le sorodnost ni mogoče zanikati, saj pri tolikšnem številu primerkov o naklučju ni več mogoče govoriti. Če bi to kdo zanikal, bi se gotovo osmešil celo pred laiki.

vas na griču Palatin, Rim, etruščani

Rekonstrukcija latinske vasi na griču Palatin iz 9. stol. pr.Kr.,
kjer se je nekaj stoletij pozneje razprostiral Rim. V tem času
je v njihovi okolici in tudi pri nas cvetela napredna kultura.

 

 

Bralčevo pozornost bo zagotovo pritegnila informacija, da je zgodba o ustanovitvi Rima 753 pr.kr. potvorjena. Ne glede na nova in nova ponavljanja mitske informacije, tudi na Wikipediji, je znanstveno namreč dokazano, da je "večno mesto" ustanovil etruščanski kralj Tarquinio Prisco leta 575 pr.kr.1 Mit o Romulu in Remu, se pokaže v čudni luči, ko se izkaže, da prvotnemu kipu volkulje nista delala družbe dvojčka. Dvojčka je dodal Antoninio del Pollaiolo šele v 15. stoletju.2

 
1 La civiltà etrusca, Werner Keller, Garzanti Libri, Milano 1999, str 7
2 So bili Etruščani Slovani?, Anton Berlot, Ivan Rebec, Lipa, Koper 1984, slika 2

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Rimljani so preobračali zloge

 

 

Obstaja pa tudi druga skupina latinskih imen iz področja Slovenije, katerih imenska povezava z današnjimi imeni je prav tako nesporna, vendar na prvi pogled ne več tako zelo očitna. Čemu tako pojasni dejstvo, da so imeli Rimljani nemajhne težave pri izgovorjavi nekaterih zlogov (kr, ra, dr, lp, dl, tl, itd.), zato so v besedne zloge vrivali samoglasnike in/ali pa zloge obračali, da so jih lažje izgovorili in tako prilagodili latinski izgovorjavi in seveda prilagojeno tudi zapisali. Takšni primeri so: Korkoras = Krka, Arbe = Rab, Colapis = Kolpa, Arsa = Raša, Aragon = Dragonja, Albona = Labin itd. Tako so Rimljani staro slovensko ledinsko ime Kotlje oz. Kotle prilagodili latinščini z zapisom Colatio. Če bi pravila latinskega preobračanja zlogov, v tem primeru koTLie v coLATio, ne upoštevali, pa bi napisali Cotlio ali celo Cotlie.

 

Kot kaže so Rimljani namenoma težili pri izgovorjavi k poenostavitvam svojih besed in latinskih zapisov. Kaj niso danes ravno latinski jeziki znani po enostavnosti, tekočem lahkotnem prelivanju besed, melodičnosti in spevnosti. Na drugi strani pa je npr. nemščina precej grob, sekan in lomljen ter vseprej kot melodičen jezik. Nemščina je naprimer kot nalašč za glasbene skupine tipa Laybach, saj se v tem jeziku lahko najbolje izrazijo.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Rimljani prevajali napačno

 

 

Tretja skupina latinskih imen pa predstavlja neposredno prevajanje staroselskih imen v latinščino. Pri tej vrsti imen je najlažje zanikati povezavo s staroselskimi imeni. Mogoče je celo postavljali v dvom možnost, da so v neposredni bližini rimskih oporišč in postojank, sploh obstajala kaka staroselska naselja. Kljub vsemu pa je težko dlje časa vztrajati tudi za "znanstvenimi" okopi in trditi, da med staroselskimi in latinskimi imeni ni nikakršne povezave.

 

Vprašanje, ki ostaja odprto je le, ali so Rimljani prevzeli imena od staroselcev, ali pa na novo doseljeni Slovani od Rimljanov, ki so žal zapustili naše kraje vsaj 90 let pred prihodom Slovanov, tako da do neposrednih stikov med njimi, zaradi enostavnih bioloških zakonov ni moglo priti. Kot bomo videli pozneje so ta imena praviloma prevedena napačno, oziroma so Rimljani površno in poenostavljeno razlagali vsebinski pomen prevedenih imen. Kot kažejo številni primeri, pa Rimljani morda tudi namenoma niso prevajali imen povsem dobesedno, pač pa so latinski prevod nekoliko preobrnili. Primeri takih imen pa so: Emona, Neviodunum, Vindobona, Atrans, Ad Pirum, itd.

 

Četrto skupino imen, ki jih je zelo malo pa predstavljajo povsem na novo izmišljena latinska imena, ki pa vendarle kažejo na smiselno povezavo s staroselci. En takih primerov pri nas je Praetorium Latobicum, današnje Trebne, ki so imela v tistem času očitno vlogo glavnega mesta Lobjanov, latinsko Latobikov, ljudstva živečega na območju današnje Dolenske.

 

 

rimski kapitol, palatin

Rimski kapitol 1200 let po palatinski vasi. Rimljani so si z
izjemno organizacijo pokorili praktično vsa znana ljudstva.
 Odlična organizacija, obvladovanje davkov in ozemlja,
 zastonj sužensko delo in dobički iz monopolne
trgovine so omogočili materialni razcvet

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Latinski prastrah pred vzhodom

 

 

Bolj ko se čas oddaljuje od nekega dogodka težje je pravilno vrednotiti posamezne družbene in politične dogodke, še posebno, če so viri skopi ali pa jih sploh ni. V primeru Rimljanov pa tudi viri niso v vseh ozirih zanesljiva podlaga na katero bi se lahko opirali, saj nemalokrat selektivno prikazujejo dogodke in situacije. Rimljani so veliko poročali o svojih zmagah, o premnogih porazih pa so radi molčali in tako ustvarili napačen vtis svoje nepremagljivosti. Radi so poročali o veličini svojega imperija, nikdar pa ne povedo, da so vse glavne ideje prekopirali od Etruščanov, ki niso bili latinsko ljudstvo ali pa od Grkov, jih predelali, ter lansirali kot svojo iznajdbo. O ljudstvih na severu in predvsem na vzhodu so bolj kot ne molčali, ter tako namenoma prikrili njihovo dejansko vlogo, saj bi ob širjenju prave resnice blišč naraščajočega Rimskega imperija obledel ali pa zardel.

 

Vsekakor tako stanje ni slučajno, pač pa je namerni proizvod ljubosumnega in strahopetnega človeškega uma. Zanimivo pa je, da tudi po 2.000 letih fanatična blokada resnice iz vzhoda še vedno kroji italijanski vsakdan. Poročanje iz vzhoda je blokirano in predvsem še vedno selektivno, tako kot ustreza italijanski politiki. Njihov skupni imenovalec pa je, "na vzhodu so barbari, sciavi". Kot kaže gre pri tem za nadaljevanje rimljanskega strahu, pred, za njihove pojme neskončnem ozemlju, ki ga poseljuje enotno ljudstvo, ki bi jih edino lahko ob enotnem udejstvovanju ustavilo, če ne celo pregazilo.

 

 

steklene jagode, steklarstvo, dolenska, veneti

Steklene jagode z območja Dolenske.
Veneti so imeli najbolj razvito steklarstvo v Evropi

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Zakaj je Galija opevana?

 

 

Ob tem je zgovoren podatek o zaukazanem šest dnevnem slavju v Rimu, potem ko so po mnogih letih premagali številčno majhno, a tako na kopnem kot na morju bojevito venetsko ljudstvo Istrov. Stokrat večjo slavno, opevano Galijo pa so premagali v par letih z neprimerno manjšimi napori in zato tudi razloga za slavje ni bilo prav posebnega.

 

Ker so zmagovalci resnico velikokrat zlorabljali, saj so jo tudi pisali, je potrebno pisne vire vzeti z nekoliko rezerve in predvsem z zdravo pametjo o tem, čemu je zapis služil. Ker pa so pisni viri ob pomanjkanju drugih dokazov še najbolj zanesljiv vir podatkov, je potrebno pogledati na takratno dogajanje tudi še z druge plati, s pomočjo multidisciplinarnega raziskovanja in podatke interpretirati z različnih vidikov. Šele tak pristop lahko bolje osvetli temo in odstre meglo, s katero so mnogi namenoma skrivali resnico, z lažmi po "Goebelsevem principu" pa poveličevali koristi lastnega ljudstva in/ali političnih tvorb.

 

venetski nož 7 stol pr.kr.Venetski nož iz 7. stol. pr.Kr.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Laži v imenu ljudstva

 

 

V nadaljevanju bom poskušal spustiti žarek svetlobe skozi nagrmadeno meglo in temo, s katero so prenekateri vedno znova in znova ter z eno preko druge plasti poskušali prekriti pravo podobo takratnega časa. In seveda so mojstri resnice kot je Goebels in njemu podobni predhodniki in nasledniki vedeli, da stokrat ponovljena laž postane resnica. Če pa laž hote ali zaradi naivne nevednosti ponavljajo ljudje z akademsko izobrazbo, je titula že sama po sebi garant za resnico. Če za njo stoji še politika s svojimi interesi je praktično nemogoče z argumenti izpodbijati "zaukazano resnico". Čas požiganja knjig in sežiganja čarovnic ni preteklost. Znana vročica norosti vsakih toliko časa prevzame človeštvo, le oblika in način sta prilagojena času v katerem se dogajajo. V kolikor bom uspel z malim žarkom prodreti skozi vso to gomilo norosti bom vesel, pa ne zase, pač pa za prihodnost človeštva.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Smo že pripravljeni sprejeti resnico?

 

 

V tej predstavitvi rezultatov raziskave, bom predočil dva nasprotujoča si pogleda na zgodovinsko dogajanje pred več kot 2.200-timi leti. Tako si bo bralec lahko sam ustvaril sliko o tem, katera od dveh možnosti je verjetnejša. Seveda se zavedam, da je za povprečnega bralca, ki slepo verjame uradnim razlagam, ali pa ga tematika le bežno zanima, to lahko prehud zalogaj, še posebno, če se ni pripravljen z razumsko-logično navdihnjenim sklepanjem poglobiti, dojemati in razumevati spodaj predloženega gradiva raziskav.

 

 

trnki, ribe, veneti, 8. stol pr.kr.


Trnki, ki so jih Veneti v 8. stol. pr.Kr.

uporabljali za lovlenje rib

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Kaj govorijo geni

 

 

Danes se v znanstvenih krogih počasi a vztrajno, na podlagi novih raziskav, širi teorija starožitnosti prebivalcev osrednje Evrope. Ta je diametralno nasprotna teoriji o priseljevanju narodov, na kateri pa temelji celotno evropsko zgodovinopisje zadnjih 200-tih let. Teorijo o starožitnosti prednikov živečih na naših tleh pred 2.000, 5.000 in še dlje nazaj v preteklost odstirajo nove tehnike, ki so bile razvite v zadnjem času. Tako so znanstveniki iz večih držav v skupnem projektu, z genskimi raziskavami proti vsem pričakovanjem ugotovili, da je na prostoru osrednje Evrope še vedno najti kar 93 % za raziskave referenčnih genov, ki so bili na tem prostoru prisotni že pred 20.000 let. To pa pomeni, da je bilo v zelo dolgem časovnem obdobju dodatno primešanih le 7 % novih genov, ki so jih s svojo krvjo zanesli prišleki, doseljenci od drugod. To pa pomeni, da je bilo v 20.000 letih manj priseljevanja, kot pa ga je bilo v zadnjih 35-ih letih iz Balkana.
 

Nove teorije o Venetih ali Vendih (sloVentih) ter Slovanih in Antih, naseljenih veliki večini evropske celine, podkrepljene še z novimi presenetljivimi lingvističnimi odkritji, postavljajo teorijo o priseljevanju narodov v ozko slepo ulico s strmimi stenami brez oken, ki so jo 200 let gradili razni "znanstveniki" galopirajoč v sedlu različnih ideologij. Ideologij, ki so leglo vseh vojn zadnjih dveh stoletij, ideologij ki so povzročile preko 100 milijonov žrtev in nenavsezadnje ideologij, ki so zavestno gradile enosmerno ulico brez oken in stranskih izhodov, saj ni bilo želje, prostora, ne svetlobe za druge možnosti.

 

dnk špirala

 

Ker čedalje bolj kaže, da so nove teorije pravilne, posledično nastane velik problem! Kaj če se izkaže, da je nepregledna armada "znanstvenikov" večih generacij zapravila milijardne zneske družbenega denarja za zavajanje in učenje laži. Moralna škoda bi bila neprecenljiva, mnogi znanstveni nazivi in življenska dela pa nevredni papirja, ki ga bremenijo. Če pogledamo čisto sebično, le koliko ljudi ne bi v taki nezavidljivi življenski situaciji še naprej zagovarjal zablode, čeprav bi vedeli, da je to strašna laž. No tako vsaj navzven delajo tudi naši zgodovinarji, čeprav navznoter zelo dobro vedo pravo resnico, vsaj če nimajo prepišnega podstrešja. Toda tista peščica poštenih pa je v primežu utečenega sistema skupine samodržcev, v bojazni za ljubi kruhek raje tiho in se ne izpostavlja.

  
     

nazaj

    
     
     
     
  

Dve teoriji o izvoru Slovencev

  
     
     
    
     
     
  

1. Toerija kontinuitete

 

 

Do leta 200 pr.Kr. so Rimljani že okupirali severne predele apeninskega polotoka poseljenega z Etruščani in Veneti. V tem času so rimski trgovci zelo dobro poznali vse trgovske poti skozi Slovenijo proti Baltskemu in Črnemu morju. Ker je rimske oblastnike gnal pohlep po čedalje večjem dobičku in monopolu nad trgovanjem, so kmalu začeli grebsti tudi po slovenskem prostoru in še naprej. V ta namen so zgradili trgovsko, vojaško in upravno postojanko Aquileo, iz katere so vršili okupacijo ljudstev živečih na slovenskem ozemlju. Po dolgoletnih bojih z Istri in večih porazih so jih leta 177 pr.Kr. končno z zvijačo, ne pa z neposrednim bojem premagali.

lončena posoda, veneti

Posoda staroselcev stara 5 tisoč let

 

 

Neskončno ljudstvo

 

Nato se je nadaljevala najprej okupacija Ilirika, šele več kot 150 let pozneje pa tudi osrednje Slovenije. Staroselska provinca Norik, pa je v zameno za neoviranje imperialističnih trgovskih interesov Rimljanov, ohranila notranjo samostojnost. Rimljani so z okupacijo širšega alpskega in obalpskega ozemlja, pa tudi drugje ( Bretanija, …) trčili z ljudstvi, ki so nosili različna lokalna imena (Noričani, Tauriski-Turski, Reti, Latobi-Lobjani, …), ki pa so sicer pripadala širšemu ljudstvu Venetov (Vendi, Vindi, Vandi, Venti, Veneti). Pokrajino so naseljevali za tiste čase zelo na gosto, tako v nižinah kot v hribih in živeli svoje življenje v sozvočju z naravo, kot njihovi dedje izpred tisočev let.

 

 

Razslojevanje Venetov

 

Zadnjih 2.000 let pred Kristusom se je zelo razmahnilo trgovanje predvsem po plovnih poteh (jantarna, črnomorska). Slovenija pa je bila stičišče, središče celinskih in sredozemskih trgovskih poti proti Etruščanom in Grkom. Zaradi trgovine je bil stik z drugimi kulturami močan. Na začetku so bile koristi iz trgovanja le dobički iz menjave blaga iz različnih področij. Pozneje so priložnost za zaslužek videli tudi tisti, preko katerih ozemlja so se trgovske karavane premikale. Predvsem na ključnih točkah (mostovi, brodi, prelazi, mesta) so za prehod preko svojega ozemlja začeli pobirali mitnino.

 

 

železni oklep 7. slot pr.kr.

Venetski oklep iz 7. stol pr.Kr.

 

 

Tako se je iz domačega prebivalstva počasi izoblikoval sloj bogatašev, ki so se morali zaradi izpostavljenosti pred drugimi prebivalci braniti in premoženje zapirati v utrdbe imenovane gradišča ali kašteli. Priložnost za lahek zaslužek pa so videli tudi lokalni in drugi plenilci (Ravbarji), ki so napadali karavane. Da bi bil nov sloj bogatašev varnejši in učinkovitejši se je moral nujno organizirati v učinkovito in enotno mrežo, ki je obvladovala določeno ozemlje za kar pa je bila potrebna tudi vojska. Tako so se oblikovale prve "politične" enote, trgovske oblasti različnih imen.

 

 

Trgovske oblasti

 

Trgovske oblasti so vsaj sprva obvladovale le trgovsko sfero, ne pa tudi življenja in navad drugih sonarodnjakov, predvsem kmečkega prebivalstva. Ko so Rimljani okupirali naše ozemlje so naleteli na različna "ljudstva" (Tavriski, Karni, Noričani, Istri, itd.). Zelo verjetno ni šlo za ljudstva v pomenu naroda niti plemena. Rimljani so pač trčili na tiste, ki so ozemlje zaradi svojih zgodovinskih pravic in koristi branili. To pa so bile različne trgovske oblasti, ne pa večinsko kmečko prebivalstvo. Ime trgovske oblasti npr. Naziv Karni se je verjetno, vsaj v očeh Rimljanov preneslo tudi na druge sloje prebivalstva, čeprav Rimljani niso napadali kmetov, pač pa moteč, konkurenčen vodilni sloj. Zato večinskega sloja staroselcev niso ne pobili, ne zasužnili in tudi ne pregnali, kot zdaj že v nekoliko blažji obliki uči uradna zgodovina. Če odmislimo priviligiran položaj in moč trgovskih oblasti, pa izhajajo tako kot drugi staroselci iz skupnega ljudstva Venetov.

 

 

venetski meč, 8. stol. pr.kr.

 

Venetski

meč iz

8. stol

pr.Kr.

 

 

Zloraba resnice

 

Zgodovinski zapisi so bili lahko napisani točno. Tako kot so lahko tudi današnji zapisi. Toda problem je v interpretaciji. V kolikor bi selektivno čez 1000 let prebrali današnje zapiske npr., da so bili Kurdi zajeti na meji, to še ne pomeni, da so vse ljudstvo Kurdov zajeli na meji. Iz tega izpeljevati teorije o naselitvi Kurdov v naše kraje pa bi bila skrajna norost.

 

 

Keltizirani izdelki

 

Zgodovina prikazuje Kelte iz obdobja La Tene kot zavojevalce, ki so uničili ali pa nadvladali druge kulture. Bolj verjetno in naravno pa je, da so med druga ljudstva širili trgovino in obrt ne pa vedno nujno tudi oblasti. Še posebno ne, če jih niso napadali in jim preprečevali trgovanja. Nenadna eksplozija keltskih predmetov še ne dokazuje keltske naselitve po celi Evropi. Le kakšen biloliški fenomen ali afrodizjak bi omogočil prav Keltom neomejen razplod, drugim ljudstvom pa ne. Le zakaj so po 200 letih njihovi potomci kar poniknili? Ali to ne govorijo dejstva bolj v prid širjenju keltske oblasti, gospodarstva, trgovine in s tem tudi njihovih predmetov. Po vzorcu, ki ga vsiljuje uradno zgodovinopisje, bi čez tisoč let na podlagi najdenih predmetov trdili, da so konec 20. stoletja Kitajci preplavili Evropsko celino, jo podredili in zasužnili, staroselce pa v veliki meri iztrebili. Pa smo ob poplavi kitajskih izdelkov res priča temu scenariju?

 

 

Mičnost bogatih ozemelj

 

Področje Slovenije je bilo križišče glavnih trgovskih poti in je moralo biti zaradi tega tudi na prepihu idej, kulturnih vzorcev itd., seznanjeno z naprednimi dogajanji takratne Evrope in je kot trgovsko križišče moralo biti napredno in bogato.

 

zlati nakit 6. stol pr.kr.

Zlat nakit Venetinje iz 6. stol. pr,Kr.

 

 

No Rimljani niso zasedali novih ozemelj zato ker bi bila prazna in primerna za naselitev, pač pa ker so bila polna življenja in bogastva. Pohlep po bogastvu pa močan. Ni bil bogat tisti, ki je zasedel prazno pokrajino, pač pa tisti, ki je nadziral bogato ozemlje, pobiral davke in nadziral pretok trgovskega blaga. Slava in mogočnost rimskega imperija ni zrasla na zasedanju praznih ozemelj, pač pa na obvladovanju že kultiviranih ozemelj in ljudstev. Predvsem pa na monopolizaciji celotne evropske trgovine in izkoriščanju dobička, ki ga je taka monopolizacija prinesla. In kje so bili rezultati monopolizacije najbolj vidni? Vsekakor v Rimu, v centru, kamor so se dobički stekali in kjer so se iz presežkov lahko gradile mogočne stavbe in drugi spomeniki monopolizacije. Rimskega imperija ni zgradil idealizem in kultura, pač pa materialni pohlep, odlična organizacija ter dobički, ki so bili rezultat monopola. Če ne bi bilo ekstra profita, ki je napajal celoten imperij, bi se tudi vojska in drugi atributi oblasti in kulture kaj kmalu sesedli, cesarstvo pa razpadlo kot hišica iz kart. Saj menda ne verjamete, da so imperij držali skupaj ideali?

 

 

Vzporedna naselja in imena

 

Rimljani so na zasedenih ozemljih z dobro organizacijo preuredili že obstoječe ceste, izravnavali ovinke ter če je bilo potrebno gradili tudi na novo. Niso pa gradili tistih stranskih in vzporednih cest v katerih niso videli svojih koristi. Podobno je bilo pri plovnih poteh. Poleg že uveljavljenih staroselskih trgovskih središč so zgradili svoje trgovske, upravne in vojaške postojanke. Te na novo po rimljanskih merilih in potrebah zgrajene naselbine so praviloma poimenovali po imenih bližnjih staroselskih naselbin, vendar v latinizirani obliki. Največkrat pa so staroselska imena le toliko prilagodili, da so jih v latinščini lažje izgovarjali in zapisovali.

 

 

Emona, rimsko obzidje

 

 

 

So bili Kelti Slovenci?

 

Uradno "znanstveniki" trdijo, da so na našem področju pred prihodom Rimljanov živela keltska plemena. Za te trditve ni nikakršnih dokazov in so zasnovane in spodbujane s strani germano-zgodovine, ki je že davno zašla v slepo ulico. Če pa bi se izkazalo, da je to res, potem bi to pomenilo, da so bili Kelti in (Slo)Venet(c)i pravzaprav zelo sorodno ljudstvo in zelo podobnega, če ne enakega jezika. To pa zato, ker bi to pomenilo, da so imena, ki so jih Rimljani prevzeli od Keltov praktično enaka kot jih uporabljamo še v današnjem času Slovenci.

 

 

Rimska oblast

 

Tam kjer so bili staroselci gosto poseljeni in so imeli svojo močno tradicijo in kulturo, so tudi ohranili stare navade, svoje pravo, jezik in kulturo ter s tem tudi ledinska imena izpred več tisoč let. Seveda so v novih, rimskih postojankah na zasedenem območju veljali izključno le rimski zakoni, državljanstvo, jezik in navade. Podobno kot tudi danes to velja za diplomatska predstavništva tujih držav. Po propadu rimskega cesarstva so staroselci tako kot pred okupacijo in med njo nadaljevali svoje življenje po starih, "venetskih" običajih in navadah ter po svojem starodavnem pravu. Latinska imena so z Latini odšla v pozabo, domača pa so se uporabljala tako prej kot potem.

 

 

Je staroverstvo prikrito v krščanstvu?

 

Tudi verovanje in stari venetski običaji, so se ohranili tudi po sprejemu krščanstva, vse do danes, pod plaščem krščanstva, v mnogo večji meri, kot pa je to marsikdo od poklicanih pripravljen priznati. Verjetno ni naključje, da praznovanje Božiča sovpada s praznovanjem Svaroga (zimski solsticij), ki so ga praznovali že tisočletja poprej (Stonhenge, idr. spomeniki starim bogovom). Le kaj so si lahko mislili staroselci, ko se je dan že od poletja, z vsakim dnem krajšal in krajšal. Višje na severu je bilo to še bolj izrazito. Prav nič ni čudnega, se so se takratni ljudje zbali, da bo osrednje božanstvo Solnce, ki daje in jemlje življenje, za vedno izginilo, prav tako, tako kot izgine dan, ki mu sledi noč. Človeštvo bi zajela večna tema, s tem pa bi bili pogubljeni.

 

Je mar nenavadno, da so takratni ljudje v strahu pred večno temo moledovali Sonce, ki daje svetlobo, toploto in življenje? Dejstvo je, da so takrat naravne pojave doživljali kot božanstva. Zakaj pa niso praznovali 21. ali 22. grudna, ko dejansko nastopi zimski Sončev obrat? Zaradi tega, ker niso poznali natančnih astronomskih inštrumentov, s katero bi do minute natančno določili točko obrata. S prostimi očmi, a tudi to le s pozornim opazovanjem, pa se razlika v dolžini dneva pokaže šele po treh dneh, to pa je ravno 25. grudna, to je Božič, ki so ga v vsebinsko isti obliki praznovali že tisočletja poprej. To je praznik luči, dan ko svetloba premaga temo, dan ko dobro premaga zlo. To je dan, ki je strah pred večno temo, zamenjalo neskončno veselje nad rojstvom novega božanstva Sonca, ki pomeni odrešenje in novo upanje za človeštvo. Tudi Jezusovo rojstvo pomeni luč, svetlobo, ki je obsijala človeštvo in premagala temo.

 

Tudi ni naključje, da se Velika noč praznuje v spomladanskem času, ko je sonce močnejše in trava ozeleni ter se življenje ponovno prebudi. Vsa stara ljudstva so spomladi praznovala novo leto, začetek novega življenja. Tako so novo leto praznovali tudi Veneti, Kitajci, Maji in druga stara ljudstva. Morda je to slučaj, da veliko noč praznujemo v spomladanskem času, ko staro leto odmre in se začne novo življenje. Novo življenje se začne z vstajenjem narave od mrtvih, z rastjo, z ozelenitvijo, brstenjem, cvetenjem. Vstajenje narave pomeni novo življenje. Če bi mrtva narava trajala še naprej, ne bi mogli pridelati nove hrane, kar pa pomeni smrt. In vendar je tudi Jezus s svojim vstajenjem ljudem pokazal, da z umrtjem starega ne nastane tema, pač pa novo življenje. Torej so naši predniki "Božič" in "Veliko noč" praznovali že tisočletja pred rojstvom Jezusa, zato ta dva praznika ni mogoče razumeti kot krščanski izum, pač pa le kot prilagoditev novim razmeram.

 

Pusta pa cerkveni dostojanstveniki nikoli niso imeli kaj prida v čislih, a so ga kljub temu po sili razmer morali tolerirati kot poganski praznik iz davnine, saj tisočletja starih zakoreninjeni navad in mogoče kar tako pregnati. Tudi kresna noč je starodavnega izvora. Vprašanje pa je zakaj se v krščanstvi ne moli le k Jezusu oz. bogu? Ali so razni svetniki in Marija ljudem pomenili le psihološko premostitev verovanja v tradicionalne, različne bogove? Grški bogovi se zdijo mitologija, vendar kot dokazuje nek kanadski znanstvenik, so bili še kako resnični, ne iz mesa in krvi pač pa kot pojmi za določene naravne pojave, ki so bili preprostemu ljudskemu razumevanju naravnih pojavov tako bližji. Zanimivo je, da ta znanstvenik kljub drugačnim naporom ta imena lahko pomensko in vsebinsko razvozlal le s pomočjo venetskega jezika.

 

 

krščanska cerkev na Krasu

 

 

 

Prežetost z naravo

 

Veneti so bili izjemo povezani z naravo in njihovo življenje je bilo v vsem prilagojeno naravi in življenskim ritmom v njej. Ime za stvari in pojme niso bila slučajna, pač pa zelo pricizna, glede na glavno lastnost ali značilnost, ki jih je najbolje označevala. Tako so imenovali posamezne reke, potoke, hribe, živali, itd. glede na obliko, velikost, hitrost, ali kako drugo izstopajočo značilnost. Hudourniške reke, ki hitro narastejo in rade poplavljajo so imenovali Bistrice. Žival, ki zna (ve) poiskati med in se tudi uspešno posladkati z njim so imenovali med-ved, torej Medved.

 

 

Naravni svetilniki

 

Prav tako so hribe in druge značilnosti pokrajine smiselno poimenovali glede na naklon, obliko, izgled itd., tako da je bilo lahko že na daleč jasno, kako se nek hrib imenuje. To pa je bilo pomembno tudi za orientacijo v deželah, kjer se ljudje niso pogosto gibali. Tako so imeli Veneti za različne hrib, glede na njegovo značilnost več različnih imen. Tako kot Inuiti snegu ne pravijo le sneg, ampak imajo zanj preko 20 različnih izrazov, glede na lastnosti, ki jih določen sneg ima. To pa je tudi ključ je razumevanja pomena posameznega ledinskega imena.

 

Vemo, da večina pristnih ledinskih imen velikim narodom, kot so Italijani, Francozi, Nemci, … ne pomenijo kaj več kot ime samo. Ravno obratno pa večina ledinskih imen Slovencem kaže povsem jasen vsebinski pomen, ki se sklada tudi z dejansko lastnostjo ali značilnostjo dotičnega ledinskega imena. To velja tudi na področju Alp in na drugih predelih Evrope, kjer danes govorijo drug jezik, kot so ga prvotno.

 

 

Emonia ob reki Mirni v Istri

  
     
     

nazaj

    
    
     
     
  

2. Teorija priselitev
 

Poboji in suženstvo

 

Po uveljavljeni teoriji o selitvi narodov, so Rimljani prišli v naše kraje, kjer so naleteli na maloštevilna Keltska plemena. Kelte so premagali in jih zasužnili ali pa pregnali ter na izpraznjen prostor naseljevali latinsko prebivalstvo, kar pa je morebitnih Keltov ostalo so jih polatinili. Še pred koncem Rimskega cesarstva je bilo celotno področje Slovenije latinizirano ter tudi močno pokristjanjeno.

 

rimlani rušili venetska mesta

Napad Rimljanov na venetska mesta.

 

 

Tu se postavlja vprašanje, zakaj bi Rimljani zasužnjevali celotno ljudstvo, če pa s staroselskimi kmeti niso bili v interesnem in posledično vojaškem sporu. Poleg tega so bili Rimljani zelo prekanjeni in praktični. Če bi nedolžne keltske kmete prodali za sužnje, bi celotne pokrajine opustele, Rimljani pa bi morali hrano za svoje potrebe dnevno dovažati iz apeninskega področja. Ali so bili res tako sovražni do Keltov, da so v želji, da bi jih iztrebili celo sebe spravljali v skrajno nevaren položaj? So bili res tako neracionalni, da bi potrebo po tisoče tonah hrani raje zadovoljevali iz oddaljenih in negotovih virov kot iz lokalnih? Do o prevozu in ceni take hrane sploh ne razmišljamo. Ali bi res pobili ali razselili staroselske kmete, nato pa na njihove domove naselili latinske kmete iz toplih predelov cesarstva. Je bilo latinskega prebivalstva res v neomejenih količinah?So bili željni in vajeni kmetovanja v ostrem Alpskem podnebju, kjer uspevajo druge kulture?

 

 

Izselitev Latinov v 5. stol.

S propadom cesarstva pa so propadli tudi zakoni, vojska, red in uprava, ki so cesarstvo držali skupaj, prav tako sta propadla rimska obrt in trgovina. Ceste in mesta so bila slabo vzdrževana že proti koncu cesarstva, potem pa so razpadala še hitreje, saj ni bilo nikogar, ki bi jih vzdrževal in branil. Večina pristnih Rimljanov je že zdavnaj odšla v Italijo, tisti redki, ki so bili vezani na te kraje pa so vztrajali. Z njimi je iz naših krajev odšlo tudi krščanstvo. Zgovoren je zapis, da je okoli leta 480, torej takoj po propadu cesarstva 476, Sv. Severin med staroselci v Noriku iskal še preostale Rimljane. Znano je, da ne glede na katastrofe, svojih domov ne zapuščajo le nekateri najstarejši ljudje, ki želijo umreti v okolju, v katerem so živeli vse življenje. Če se je že kakšen mlad Rimljan le izmuznil odhodu, pa prihoda Slovanov ni nikoli dočakal, saj biološka ura niti ob najbolj ugodnih življenskih pogojih ne dopušča tako dolgega tiktakanja.

Zgodovinopisje razlaga, da so Slovani ob prihodu v naše kraje prišli na izpraznjeno ozemlje. V kolikor pa so naleteli na preostale romanizirane staroselce so jih pregnali ali pa krvoločno pobili, njihova mesta pa razrušili in požgali.

Toda če ta trditev drži, so jih, preden so jih pobili, morali zaslišati in od njih pridobiti podatke o tem, kako se imenuje posamezen kraj, reka, hrib, itd., saj so le na ta način lahko dobili dragocene podatke o ledinskih imenih, ki so enaki latinskim in jih uporabljamo še danes. Ko je bil problem pridobitve dragocenih ledinskih imen razrešen, tudi ni bilo več razloga, da bi jih obdržali pri življenju, saj bi jim le odžirali dragoceno hrano. Pridobitev starih ledinskih imen je bil verjetno eden prvih velikih uspehov Slovanov v novi domovini

selitve Slovani,

Kdo se je selil, Rimljani, Slovani, ptice ali vsi skupaj?

 

 

Priselitev Slovanov

Rimsko cesarstvo je po stoletnem hiranju dokončno propadlo leta 476. Po več kot 90 letih, po letu 568, so se v predele vzhodnih Alp priselili Slovani najprej iz severa čez Donavo in pozneje še iz juga po Savi in Dravi navzgor. Naselili so se na opustelo in že vsaj 90 let prazno področje. Torej so morali najprej očistiti goščavo in pripraviti obdelovalno zemljo. No kakorkoli, dejstvo je, da so se Slovani priselili.

V alpskih dolinah je pridelava hrane zamudnejša, kmetovanje zahtevnejše in pridelek pičlejši kot drugod. Poleg tega pomlad nastopi pozneje in zima prej kot v sosednjih predelih. Torej so morale nepregledne trume Slovanov s seboj prinesti ogromne količine hrane s katero so preživeli leto ali dve, preden je na novo pripravljena zemlja obrodila zadosten pridelek. Jasno je, da so s seboj lahko prinesli le tiste kulture, ki so jih imel in so dobro so uspevale v Pripjatskih močvirjih, saj drugih niso imeli. Kako pa bi kulture prilagojene močvirski klimi uspevale v povsem drugačnem alpskem podnebju? To je vprašanje za historične agronome. Odgovor je v osnovi enostaven. Nikakor ne bolje kot v okolju, kateremu so bile prilagojene. To pa bi predstavljalo resno nevarnost za prepolovitev priseljencev, ki bi se poleg lakote ukvarjali še z drugimi problemi, ki jih v stari domovini niso bili vajeni. Le zakaj bi se selili na slabše? Gotovo ni bil največji podvig teh Slovanov priselitev v novo domovino, pač pa uspešna logistična izvedba prevoza hrane v novo domovino za obdobje najmanj enega leta. Številka tako pripeljane hrane potrebne za preživetje pa gre v tisoče ton. Torej so morali biti dobro organizirani in prav tako dobro opremljenimi s transportnimi sredstvi.

 

 

Kje so latinska imena?

V nekaterih primerih, kot domneva zgodovinopisje, da so latinizirani staroselci na odmaknjenih predelih preživeli, bi pričakovali ogromno latinskih ali latiniziranih ledinskih imen, teh pa na naših tleh preprosto ni. Tudi tista, ki jih uradni "znanstveniki" imajo za keltska, je le z malo miselne telovadbe in poznavanjem starejšega slovenskega izrazoslovja, dokaj enostavno pojasniti pomen s slovenskim jezikom. Ali je res tako težko izluščiti slovensko osnovo imena mesta Carnium? Najlažje je proglasiti ime za Keltsko, saj ne vemo kako je izginulo ljudstvo govorilo. Keltom se že globoko spahuje! Le komu se ne bi, če bi bil odpad za vse tisto, česar naši fantastični "znanstveniki" niso sposobni pojasniti? Če vemo za enostavno pravilo latinskega preobračanja zlogov, je pač cARnium = kRAnium ali Krajn. Slovenski jezik pa pozna tudi krajino, Krajno brdo (skrajno, obrobno, robno, zadnje), poznamo pa tudi besedo kraj za naselje, ... Mar je beseda krajina tudi keltskega izvora?

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Imena - kdo od koga?

 

Kot smo videli in kot bom prikazal pozneje na konkretnih primerih v tabeli imen krajev, je nesporno dejstvo, da lahko enačimo latinska imena krajev na naših tleh izpred 2.000 leti in slovenska imena teh krajev, ki jih uporabljamo danes. Seveda je potrebno upoštevati prilagojeno latinsko obliko zapisa, toda imena (Savus = Sava, Dravus = Drava, Longaticum = Logatec, itd.) so v osnovi enaka. Takoj se poraja vprašanje, kako je prišlo do prenosa teh imen iz enega ljudstva na drugega do današnjih dni.

 

Možnosti so tri:

  1. Da so Slovani prevzeli imena od Rimljanov, kar je nekoliko neracionalno sklepanje, ker vemo, da so se ti že več kot 90 let pred prihodom Slovanov odselili.
     

  2. Da so Rimljani prevzeli imena od staroselskih Keltov, v 6. stol. priseljeni Slovani pa od latiniziranih Keltov, a tu nastane problem pomankanja ostankov množice latinskih ledinskih imen ter pomankanje številnih ostankov latinskih besed in latinskih slovničnih pravil v slovenščini. Nekateri "znanstveniki" proglašajo imena Laško, Lahovče, idr. za zgovorne ostanke, ki dokazujejo latiniziranost sedanjega slovenskega ozemlja. Resnica pa je povsem drugačna. Imena iz korena *Laš-/*Lah- izhajajo iz pojma laz, za laze, ki pa je popolnoma slovenska. Torej laz → laz-ko → laš-ko, kar nenavsezadnje potrjuje tudi značilna oblika terena.1
     

  3. Tretja možnost pa je, da so Rimljani prevzeli imena od staroselcev Venetov (sloVenetsov)2, ki so po odhodu Rimljanov govorili in živeli naprej, kot pred in med njihovo okupacijo. Selitev Slovanov pa na našo zemljo nikoli ni bilo. Seveda pa ni mogoče zanikati prihoda Obrov in "Slovanov" ter njihovo plenjenje po naših in "italijanskih" tleh, ter po plenjenju tudi njihov odhod s plenom nazaj odkoder so prišli z namenom plenjenja.

 

venetska kamnita sodna klop

Stara venetska kamnita sodna klop

 

Pa poglejmo obe možnosti:

 

 

Teorija priselitev

 

Teorija kontinuitete

   
   
 

1.

-Kelti po invaziji v 4. stol. pr.Kr. poimenujejo ledinska imena.
-Rimljanov še ni.
  
  
  
 

2.

-Rimljani po okupaciji okrog leta 15. pr.Kr. prevzamejo imena od Keltov.
-Kelti se latinizirajo, postanejo Rimljani, prav tako se latinizirajo prvotna keltska imena.
  
 

3.

-Do leta 476 Rimljani zaradi propada cesarstva zapustijo naše kraje in izpraznijo prostor.
-Po letu 568, ko Langobardi zapustijo Panonsko nižino, Slovani vdrejo na prazno ozemlje, ki so ga pred 90 leti zapustili Rimljani.
-Na novo doseljeni Slovani prevzamejo prilagojena latinska imena.
  
 

 

 

4.

-Vprašanje, ki se poraja je, kdo jim je imena posredoval in zakaj bi sploh prevzeli imena od pobeglega in pobitega ljudstva?
 
 

1.

-Staroselci Veneti oz. (slo)Venetci so na tem prostoru prisotni že več tisoč let, živijo v sozvočju z naravo in njenimi zakonitostmi ter skladno s tem poimenujejo stvari okrog sebe.
  
 

2.

-Rimljani po okupaciji okrog leta 15. pr.Kr., prevzamejo imena od Venetov.
-Veneti živijo po svojih običajih in zakonih, Rimljani pa po svojih.
  
 

3.

-Do leta 476 Rimljani zaradi propada cesarstva zapustijo naše kraje.
-Veneti živijo tudi naprej po svojih tisočletnih običajih, tako kot med okupacijo.
-Po odhodu rimske, ostrogotske in bizantinske nadvlade, Veneti prevzamejo tudi vrhovno oblast in ustanovijo svoje države (Karantanijo, Panonijo, …) v približnih mejah kot pred okupacijo.
  
 

4.

-Vprašanje o posredovanju imen je popolnoma nesmiselno in odveč.
 
  

 

  

 

1 Neverjetno se jim zdi verjetno, verjetno pa neverjetno, Simon Lenarčič, Delo - Književni listi, 12.1.2011, str. 16
2 TS = C (glej IPA fonetično abecedo, slovensko fonologijo). V nekaterih jezikih se piše isto ali podobno, npr. v nemščini se glas C piše s črkama TZ.
  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Tabela venetsko - latinsko - slovenskih imen

 

 

Rimljani večinoma niso zasedli staroselskih krajev, pač pa so poleg njih gradili svoje utrdbe po svojih merilih in za svoje potrebe. Svoje utrdbe pa so največkrat poimenovali po najbližjem staroselskem kraju.

 

OPOMBA: Znak ə se bere kot polglasnik, ki ga naši slavisti žal niso ohranili v naši slovnici in so s tem zelo osiromašili slovenski jezik. Ta polglasnik so tujci pisali kot e ali a, npr. Terzin, serce, megla, itd. saj slovnično pravilno Trzin, srce, ni mogoče izgovoriti brez polglasnika ə. Dejansko glas ə nima vedno istega zvena, saj se v nekaterih primerih bolj približa glasu a, v drugih pa glasu e. V redkih primerih pa lahko tudi drugim samoglasnikom.

 

  
  

(slo)ventsko

latinsko

danes

opombe

Hudo

Acervo

Malo Hudo

- lat. Acer 'hud, strašen', lat. Acervo 'kopičiti, na kup dajati, pomnožiti'

- Upravno, vojaško in trgovsko središče ob hribčku iz katerega je mogoč pregled na celotno okolico (Hudo pri Iv. Gorici); 14°48´ / 45°56´
- Rimske zgradbe so bile raztresene na širšem področju (Stična, Šentvid, Iv. Gorica) vendar je bilo vsaj globalno celotno področje znano pod imenom Acervo
 

Darnovo

Neviodunum

Drnovo

- Veneti so svete kraje, kjer so darovali bogovom svoje darove in opravljali daritvene obrede imenovali Darnovo ali tudi Dərnovo

- lat. Donum 'dar, daritev, posvetitveni dar', lat. Novus 'novo', lat. Novicius 'novinec'

- Predpona lat. Nevio- 'novo', je le napačna latinska interpretacija pripone
-novo iz pomena imena Darnovo; v Slovenščini označuje pripona -ovo ledinsko ime za razliko od stvarnega imena npr.: breza > Brezovo, Gaber > Gabrovo, itd.
 

Čərna

Atrans

Trojane

- Kot kaže je blizu Trojan obstajal tudi kraj Črna ali  vsaj tako ledinsko ime, po katerem so Rimljani poimenovali svojo postojanko lat. Atrans

- lat. Ater 'črn', lat. Atrum 'črnina'

- Kraja z imenom Čərna ali Čərnelo danes ni najti, je pa ostalo ledinsko ime Čərni graben, ime doline, ki se na zahodni strani Trojan razteza proti Lukovici
 

Śiśək

Siscia

Sisak

- Kraj je dobil ime po hrastovih šiškah oz. hrastih, ki jih je v tem predelu obilo.

- Glas ś (mehki š) je nekje med s in š

- Siscia ni potrebno posebej razlagati, saj je ime praktično enako staroselskemu imenu, le zapisano v latinski obliki

- V zadnjih 150 letih so Hrvati preimenovali mnogo originalnih slovenskih imen krajev: Sisek v Sisak, Osek v Osijek, Reka v Rijeka, Karlovec v Karlovac, Belovar v Bijelovar, itn. 
 

Tergiśče

Tergeste

Trst

- Tergiśče ali Tərgiśče označuje značilonst kraja, kjer se je trgovalo. Tergišče je bilo kot ena glavnih končnih postaj Jantarne poti stičišče trgovanja. Pot se je začela ob Baltiku.

- Glas ś je nekje med s in š in je še danes značilen za primorska narečja, tako so ga Latini zapisali kot s in ne kot trdi š, ker ga niso poznali. Prav tako tudi č ni bil izrazit in so za Latini zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Sonča > Sontius, Pečina > Petina, Poreč > Parentium, .... Zamenjava Č s T se pojavlja tudi med Veneti, tako v Makedoniji naletimo na kraj Trgovište namesto Trgovišče.

- Tako so Latini Tergiśče (Tergiste) le zapisali kot Tergeste, brez popačitev.
 

Hrušica

Ad Pirum

Hrušica

 

- Ime Hrušica izhaja iz imena Krušica. Ta primer imena je zelo dragocen, saj kaže kako poenostavljeno so Latini prevajali staroselska imena.

- Latini so Hrušica (Krušica oz. Kruška > Hruška) napačno prevedli v lat. Ad 'pri', lat. Pirum 'hruška',  torej Pri hruški

- S hruškami ta izraz nima veliko zveze, razen po posluhu besede, pač pa s kamnino na tem hribovju, ki se rada kruši in je po tem celotna planina dobila ime Krušca oz. Hrušca ali tudi Okršca od (Okrušica) oz. lat. Ocra, kakor so širše to pordočje imenovali Latini poleg že znane postojanke Ad Pirum.

- Sicer pa na tem hribovju (800 m n.m.v.) hruške in jabolka ne uspevajo, le slive rodijo vsako drugo leto.
 

Sele

Celeia

 

Celje

- Slovnično pravilno ime Celje bi moralo biti pravilno zapisano kot Cele, kot se tudi izgovori

- Ime Sele izvira iz pojma Sela, Selo, sele, nasele

- Kot je sklepati iz arheoloških najdišč je bilo ravno območje Celja zelo gosto poseljeno in je bilo eno večjih in pomembnejših staroselskih krajev

- Če bi bilo naselje majhno bi se imenovalo Selo, ker pa je bilo veliko (združevalo je več Sel) se je imenovalo Sele

- Danes se Cele imenuje Celje, kar je le posledica balkanizacije slovenskih imen z nj in lj (nedela=nedelja, kral=kralj, ...)

- Kot zanimivost naj omenim, da je poznano pod imenom Celia = pšenično pivo v Hispaniji
 

Pamol

Nauportus

Vrhnika

- lat. Portus 'pristanišče', lat. Nau... kot predpona označuje besede, ki se tičejo  plutja, kapitana, ... 

- Samo ime Nauportus z Vrhniko nima nobene zveze, pač pa z zadnjo plovno rečno postajo Pamolom (Pomolom) na koncu Lublance, ki je zaključevala rečno pot med S. Jadranom in Črnim morjem. Veneti so se na tej poti uspešno ukvarjali s trgovino že vsaj 2000 let pred Rimljani.

- Latini so imeli navado, da so svoje postojanke poimenovali v latinizirani obliki po bližnjem staroselskem imenu kraja. Pamol je imel izredno strateško težo, kateri se Rimljani niso želeli izogniti in so poleg zgradili svojo postojanko Nauportus. Ta je imel neprimerno večji strateški pomen kot pa takratna Vrhnika.

- Le malokdo ve, da so Rimljani pristaniško naselbino sprva imenovali Pamportus, šele pozneje se je pojavilo ime Nauportus. Pamportus je latinizirano ime slovenske staroselske naselbine Pamol.

 

pamol > pam- + -port- + -us

- Nauportus je posodobljeno in povečano rimsko pristanišče ob starem pristanišču Pamportus.

- S staroselsko venetsko postojanko Pamol, sta neposredno povezana tudi imena kraja Verd in hrib Mirke, kjer je bilo gradišče, ki je nadzorovalo pretok prometa in blaga že vsaj 2000 let pred rimsko okupacijo
 

Solva

Flavia Solva

Solba pri Lanči

- lat. Fluvito 'pluti, plavati'; Latini so z izrazom Flavia označevali kraje, kjer so preko večje reke s splavom med seboj povezovali oba konca kopenske poti. Splave kot so jih uporabljati v času Rimljanov in staroselski Veneti že tisočletja poprej, so se ohranili vse do danes na reki Muri

- Solba je slovenska reka. Po znanem jezikovnem pojavu imenovanem betetizem je prišlo do zamenjave črke V z B. Solba teče skozi Lipnico in se nekoliko niže, pri kraju Lanča (lanča = sulica, lučaj = met) izliva v Muro, prav na mestu kjer je vozil brod čez Muro
 

Bəričəu

Flavia Sava

Beričevo

narečno Bəričəu

- Flavia (glej Flavia Solva)

- Brv ali pravilno Bəru, poznamo še danes kot izraz za prehod preko vode po suhem (po deski, plohu, viseči brvi)

- Na mestu vzhodnega dela Beričevega je preko Save vozil splav (brod) in tako povezoval oba konca kopenske poti. Pomembno je vedeti, da je takrat reka Sava tekla nekaj sto metrov bolj severno kot danes, prav pri Beričevem in na tem mestu se je v Savo izlivala tudi Bistrica. Kot kaže so Veneti brodove radi postavljali na sotočja rek in tako pokrili promet preko štirih bregov. Seveda je tu vozil brod za staroselske venetske trgovce že tisočletja pred prihodom Rimljanov.

- V bližini na izjemni strateški točki na hribu Ajdovščina (495 m) so staroselski Veneti (Ajdi) nadzirali trgovski promet tako po reki Savi (črmomorska pot) kot kopensko Jantarno pot pri Beričevem proti Lublani. Na tej izjemni strateški točki prehoda preko Save, sta se križali dve medcelinski trgovski poti, Jantarna in Črnomorska.
 

Kotle

Colatio

Kotlje

- Star venetski kraj na Koroškem, ki so ga Rimljani poimenovali kot Colatio

- Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru tl, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik; torej tl > lt + a = lat

- Če bi Latini ohranili originalni zlog tl, bi kraj poimenovali Cotlie ali Cotlio
 

Juna

Iuenna

Podjuna

- Star venetski kraj na Koroškem, ki so ga Rimljani latinizirano zapisali v Iuenna
 

Wədene

Aquileia

Oglej

 

- lat. Aqua 'voda'

- W se izgovori med U in V; izvira iz imena Voda, Vode, Vodene, narečno primorsko pa pomeni močvirje ali močvirnat svet; enakega slovenskega izvora je ime mesta Udine (Wədine) v Furlaniji, ki je "furlansko" bolj pravilno pisano kot slovensko Videm, ker so slavisti  napačno "popravili" iz Wədin

- Po izgradnji rimske utrdbe, ki je služila kot ogledna točka in odskočna deska proti vzhodu, so domačini to utrdbo poimenovali Oglej ali Aglia
 

Vudin

Aquincum

 

Budimpešta

- Vudin je bil pomembno starovenetsko središče ob vodi, ob reki Donavi.

- Vudin ali slovnično pravilno Vodin so latini pravilno poimenovali v Aquincum

- lat. Aqua 'voda'
Po znanem jezikovnem pojavu imenovanem betetizem je prišlo sčasoma do zamenjave črke V z B, tako je ime kraja Vudin prešel v Budin.

- Budin nima nobene veze ne z Budo, ne s Huni in tudi z Ogri ne.

- Budin se je z rastjo in širitvijo v 19. stol. združil s krajem Pešt (Peč) na drugi strani Donave in tako je nastala Budimpešta. Kraj Peč leži na pečini na nasprotnem bregu Donave.
 

Oterg

Oterg

 

Otrg

- Mesto ob kraju, kjer se je trgovalo (Ob trg)

- V Sloveniji imamo veliko krajev, ki izhajajo iz predpone Ob kot so: Oblaz, Oplotnica, Odolina, Olipje, Osenik, Osredke,
 

Longatec

Longaticum

Logatec

- Izvira iz imena Log, kar pomeni gozd, lahko tudi travnik ob vodi kar pa je manj verjetno, Logatec pa kraj v gozdu

- Staroslovensko oblika log je nosnični Long, ki je bila v času rimske okupacije še v rabi, tako kot Lonka, Sonča, itd.

- Longaticum je le latinsko zapisano staroselsko ime. Rimljani tega imena niso prevajali.
 

Lonka

Loncium

Loka

- Izvira iz imena Loka, kar pomeni močvirnat travnik ob vodi,

- Staroslovenska oblika loka je nosnični Lonka, glej Longatec

- Loncium je le latinsko zapisano staroselsko ime. Rimljani tega imena niso prevajali.
 

Bilak

Bilachinium

Beljak

- Kot zgovorno kaže drugo latinsko ime Santicum (Sveti), to izhaja iz imena venetskega (slo-venskega) najsvetejšega boga Belina, po katerem se je verjetno tudi kraj imenovati Belak. Ta je označeval kraj čaščenja belega boga (sonca). Povezava med latinskima imenoma Bilachinium in Santicum je razumljiva le preko imena slovenskega boga Belina oz. Bilina. Da ne gre za običajno krajevno ime kaže tudi kraj Obervellach, to je zgorni Belak, ki je od (spodnega) Belaka oddaljen kar 65 km proti SV. Popolnoma neobičajno je, da sta dva kraja istega imena, spodni in zgorni tako oddaljena. To je mogoče razložiti le tako, da prvotno ne gre za ime kraja, pač pa za spodno in zgorno svetišče boga Belina.

- V slovenščini pogosto na istem mestu nastopata samoglasnika /i/ in /e/, npr. vidit / videt, mlatit / mlatet, zato sta obe obliki Bilak in Belak pravilni. Kot pa kaže rimski zapis, je bilo pred 2000 leti na sotočju Zlie in Drave v uporabi ime Bilak. V 17. stol. pa je bilo v uporabi ime Belak.1

- Po znanem jezikovnem pojavu imenovanem betatizem je prišlo do zamenjave črke B z V tako da je nem. oblika "Vilah" pravilnejša kot slovnična slovenska Beljak, ki je posledica balkanizacije slovenskega jezika z nj in lj (nedela=nedelja, kral=kralj, ...)
 

Mehlarje

Meclaria

Meglarje

- Mehlarje izhaja iz besede mohila oz. homila (gomlia)

- V starih narečjih se je večkrat uporabljal glas H kot G, npr. hor ne gor, hora ne gora, itd. in ostanke take izgovorjave je tudi danes še najti v primorskih in koroških narečjih. Tako je danes ime Mehlarje zapisano kot Meglarje

- Nemalokrat so staroselci zloge besed obračali, kar je poznano kot pojav besedne premene. Tako pravijo Čehi in Slovaki Avstriji Rakousko, kar je le premena besede Karousko, torej Koroško. Če pri mesarju naročite perutavke ali repetavke, je povprečno razgledanemu slovenskemu mesarju povsem jasno, da tako različni besedi pomenita eno in isto, čeprav gre za besedno premeno. Takih primerov pa je še precej.

- Mohyla(svk.) = grob; Mohutny(čs.) = mogočen, veličasten in je istega izvora, saj so le veljake, torej pomembne osebe pokopavali v gomile (mogile) torej veličastnejše grobove

- Mogila je premena besede gomila, torej iz mog > gom, množica mogil ali megil pa so megile ali megilje; od mog verjetno izvira tudi mag, to je tisti, ki lahko naveže stik z dušami umrlih (duhovi=>duhovnik)
- Meglarje ali Mehlarje torej  pomeni kraj pri grobišču veličastnih
 

Slovenja Dobrava

Vindobona

 

Dunaj

- Izraz Vindo pomeni slovensko; Vend, Vind, Vindiš = staro še predrimsko ime, s katerim so tujci nazivali staroselske (slo)Ventce oz. Vente ali Venete. Tako so nas imenovali tudi Latini, v kolikor nismo imeli lokalnih imen kot so Reti, Noričani, Tauri, Japoti, Istri, ...

- Bona(lat.) = dobro, odlično; gre za poenostavljen, napačen latinski prevod imena Dobrava, ki pomeni gozd

- Staroselsko ime je torej bilo Slovenja Dobrava oz. danes bolj razumljivo Slovenski gozd. Zelo verjetno je ledinsko ime Slovenja Dobrava osnova na kateri je nastal izraz Dunajski gozd oz. nemško Wiennerwald, ki se spušča vse do Donave. Pridevnik Slovenji so Latini preimenovali v ime Vindo iz katerega je nastalo nemško ime Vin oz. Wien. Ker je bilo to področje domnevno močno latinizirano je šlo prvotno slovensko ime v pozabo, ki pa ga je nadomestilo ime Dunaj. Toda osnovna beseda gozd je ostala ne glede, na napačen latinski prevod Bona in sicer v pomenu Dunajski gozd, namesto Slovenja Dobrava.
 

Timav (Timava)

Timavus

Timav

- Izvir (reka), ki iz teme kraškega podzemlja pronica na dan pri Devinu; enakega izvora je reka Temenica na Dolenjskem

- Timavus(lat.) ni potrebno posebej razlagati, saj je ime enako staroselskemu imenu, le zapisano v latinski obliki
 

Sonča

Sontius

Soča

- Sonča je pojem nasproten od temna. Kar je temno je umazano, temno, črno in sončno je svetlo, bleščeče, sijoče, čisto, belo oz. sončno. Soroden pojem od sonča je senča ali senca, torej tisto kar ni izpostavljeno direktni svetlobi ali soncu. Sonča modra je svetlo ali bleščeče modra, sonča zelena je svetlo ali bleščeče zelena barva. In prav taka je barva reke Soče. Vsakdo, ki vidi Sočo je navdušen prav nad njeno barvo, ki je res nekaj posebnega, značilnega za to reko. Iz istega razloga so jo staroselski Veneti poimenovali prekrasni svetlozeleni barvi.

- Sontius(lat.) je le latinsko zapisana Sonča, saj so Latini Č večkrat zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Tergišče > Tergeste, Pečina > Petina, Poreč > Parentium, .... Zamenjava Č s T se pojavlja tudi med Veneti, tako v Makedoniji naletimo na kraj Trgovište namesto Trgovišče.

- Staroslovensko oblika Soča je nosnični Sonča, ki je bila v času rimske okupacije še v rabi, tako kot Lonka, Longatec, itd.
 

Drava

Dravus

 

Drava

- Drava je deroča reka z močnim tokom, ki dere torej Derava oz. Dərava

- Ime Drava, Derava, Trava, Terava, ... je najti tako na ozemljih pod Latinsko okupacijo kot na tistih na vzhodu, kjer so bili v rimskih časih tudi "uradno" naseljeni Sloveni. Tam pa Latini niso bili prisotni, kar jasno pove, da je ime predrimskega slovanskega oz. Venetskega izvora

- Zanimiv je tudi podatek, da nek latinski pisec reki Dravus pripisuje lastnost deroče reke, kar pa jasno pove že njeno venetsko ime, ki so ji ga po njeni največji značilnosti dali Veneti
- Nemški prevod krajevnega imena Drvanja, ob istoimenskem potoku, je Treiben;2 nem. treiben 'gnati, goniti, potiskati, siliti, noreti'. Kdor je tok Drave opazoval z odprtimi očmi ta ve, da gre za natančen prevod njene največje značilnosti.
 

Zava

razvozlano okt. 2004

Savus

Sava

- Znano je, da so imena krajem, vodam, ljudem, živalim, itd. dali staroselci, ki so živeli na določenem območju. Ker je lahko jezik na določenih ozemljih malenkostno različen od jezika na sosednjih območjih (narečje) je logično, da je bilo lokalno poimenovanje lahko malce drugačno, prilagojeno narečju

- Tako je bilo ime Sava dolgo zavito v meglo nerazloženih "keltskih" imen, ki (so) jo "strokovnjaki" tolmačili s keltskim izvorom, kot tudi vse drugo česar niso sposobni razvozlati. V gorenskem narečju je znano, da v govoru L velikokrat zamenjuje W (glas med U in V). Tako je ženska namesto šla > šwa, delala > dewawa, prinesla > p'rneswa, itd.

- Ime reke Zala (lepa, mogočna) je v gorenskem pristnem narečju izgovorjeno kot Zava namest Zala (Z=med s in z)

- Ko so v prejšnjem in predprejšnjem stoletju slovenski balkano-slavisti na silo spreminjali imena v želji po jezikovnem enoumju, so s tem uničili tudi marsikatero sled v starožitnost slovenskega jezika in ga iz kroga zahodno-slovanskih jezikov poskušali pahniti med jugo-slovanske jezike.
 

Zala

Salla

Zala

- za vsebinsko razlago glej Zava
- Latini so slovenski Z nemalokrat zapisali kot S
 

Zaloka

 

Saloca

 

Novo Brdo

- Pri kraju Brdo pod utrdbo na hribu Tabor (724 m) ob Baškem jezeru na Koroškem, kjer je tekla gl. cesta; ledinsko ime še obstaja, kraj pa je propadel zaradi naravne nesreče po zatonu rimskega imperija. Ta predel danes pripada naselju Novo Brdo.

- Latinizirana oblika je enaka staroslovenski obliki
 

Kolpa

Colapis

Kolpa

- Ime Kolpa izvira iz besede klopotati oz. kolpotati.

- Kolotat(čs.) = krožiti, vrtinčiti se

- Tako kot mličnek na vodi klopota (kolpota), tako tudi voda ali reka lahko ena bolj druga manj kolpota (povzorča značilne zvoke ali šum). Reka katere najbolj izrazita značilnost je kolpotanje, so staroselci imenovali Kolpa

- Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru lpa, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik;
torej lpa > l+a+p = lap
 

Raba

Arabon

Raba

 

- svk. Rapkat 'ropotati, žlubodrati'

- Ta reka je verjetno dobila ime po rapkanju ali rabkanju; reka katere značilnost je da rabka, žlubodra je Raba

- Ni pa zanemarljiva tudi razlaga, da je reka dobila ime po meji, torej kot mejna, robna (rabna) reka med dvema provincama ali oblastema (Norikom in Panonijo) , čeprav je manj verjetna

- Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Ra, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik; torej Ra > Ara
 

Kərka

 

Korkoras

Krka

- Kərka je zavita, vijugasta reka, ki večkrat zasuče smer toka

- Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Kr, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik; torej Kr > Kor, Latini niso poznali zaporedja treh soglasnikov npr. Krk.., Trg.. v Kor, Ker, Kar,...
 

Rab

Arbe

Rab

 

- To ime morda izvira od gusarjev, ki so veliko plenili prav na tem področju Kvarnerja in morda so imeli svoje skrivališče na otoku Rabu

- svk. Rabovat 'pleniti, ropati', rus. Rab 'suženj'

- Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Ra, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik;
torej Ra > Ar
 

Rovin

Rovingium

Rovinj

 

- To ime je bilo nekoliko težje razvozlati, saj se njegova povsem slovenska oblika imena nikakor ni skladala z značilnostmi tega mesta v naravi

- Mesto je namreč nastalo na otoku Rovin, ki vse prej kot nizek raven otok. Če pa pogledamo obliko otoka od daleč, je jasno, zakaj tako ime. Dobil ga je namreč po že od daleč vidni in značilni ploščati obliki ali ravnini na vrhu otoka, namesto oblega ali zašiljenega vrha, zato ime rovnin (raven); istega izvora je venetsko mesto Ravena ob reki Pad v današnji Italiji

- nar.slv., svk., Rovni 'ploščat, raven',
nar.slv., svk. roven 'raven', rus. ronvo 'ravno'

- V Istri je najti mnogo ledinskih imen Kras, redko pa Raven kras, ki označuje kraško ravnino
 

Vrśar

Ursaria

Vrsar

- Mesto zgrajeno na vrhu griča nad morjem se je nekdaj imenoval Vrśar; glas ś je nekje med s in š in je še danes značilen za primorska narečja


- Sorodna imena za visoko naselje so še: Vršaj, Vrhač, Vršac, Vršak, Vršec, Vršek, Vrhek, Vrhinja, Vrhič, Vršič, ...

- Glede na številne čeri v morju pred Vrsarjem bi lahko ime označevalo tudi naselje vrh čeri, Vrhčar oz. Vrčar

- Nekateri iščejo izvor kraja po imenu priseljene "italijanske" družine Orsario, vendar pa je kraj Vrsar obstajal že mnogo pred rimsko okupacijo

- Ursaria je le latinizirana oblika imena Vrsar, ne gre niti za popačenje, niti za prevod, pač pa le za latiniziran zapis
 

Parenč

Parentium

Poreč

- Tako kot ime Rovin je tudi oblika imena Poreč povsem slovenska in jasna. Nikakor pa ni razumljiv razlog, zakaj so stari Veneti dali mestu ime po reki, če pa tam daleč naokoli ne teče nobena reka

- Beseda "po" slv. narečno tudi "pa" ima mnogo pomenov, med drugim tudi povrh, čez; svk. po 'čez'

- Renča je enako pomenu reča za reko oz. rečje, le da gre za staroslovensko obliko nosničnega Renča, ki je bila v času rimske okupacije še v rabi, tako kot Lonka, Longatec, itd.

- Parentium je le latinsko zapisan Parenč, saj so Latini Č večkrat zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Tergišče > Tergeste, Pečina > Petina, Sonča > Sontius, ....

- Zdaj pa k obrazložitvi pomena imena. V osrednji zahodni Istri ni kakih potokov ali rek zato je na prvi pogled povezava z reko naravnost smešna.  Na širšem področju Poreča namreč ni rek in potokov, toda življenje je bilo tam pestro že pred tisočletji in je še danes. Vsakdo ve, da brez vode ni življenja, tako da to ozemlje vendarle ne more biti povsem brez nujne življenske tekočine. Potrebno je vedeti, da v tem predelu Istre dež ravno tako pada, kot v drugih predelih, le da voda ponikne v kraško kraljestvo. Torej se ne zbira v obliki potokov in rek na površini, pač pa pod površjem. Celoten podzemski rečni sistem, ki se začne v okolici Pazina, je tesno povezan z nadzemnimi lokami (mlakami, funtanami), ki jih je v tem delu vse polno. Ta mogočen podzemni rečni sistem se vije južno proti limskemu kanalu, nato pa se obrne SZ proti morju, kjer se izliva v morje v predelu južno od Červarja pa vse do Funtane. Okrog funtane v obliki mlak ali (m)lok, glavni tok pa višje kot podmorski izliv, ki je najmočnejši prav pod Porečem. Značilnost kraja Poreč je torej, da se nahaja nad reko, torej povrh reke in iz tega sledi ime povrh (po) rečja, torej Poreč.
 

Červar

?

 

Červar

- Morjepolvcem je znano, da so daleč v morju pred Červarjem čeri, ki jih je ob plimi mogoče delno tudi videti. Kdor tega ni upošteval je plovilo razbil na čereh. To so vedeli tudi naši predniki Veneti, katerih del so bili tudi Istri in so ta nevaren kraj poimenovali Červar

- Čer var torej pomeni kraj, kjer se je potrebno varovati čeri ali kratko, varuj se čeri
 

Roč

Rocium

 

Roč

- Roč je štrlina na predmetu ali stvari in res je Roč na hribu, ki kot polotok štrli dvignjen nad ranvino

- Sorodne besede so obročen, obronek, obroč, okrog
 

Pečina

Petina

Pičan

 

- Petina je latinsko zapisana Pečina, saj so Latini Č večkrat zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Tergišče > Tergeste, Parenč > Parentium, Sonča > Sontius, ...
 

Pəčina

Pucinum

 

Devin

- Pečina narečno Pəčina; smostojen kraj ob Devinu, ki je ob širitvi Devina postal njegov predel

- Devin je kraj umeščen na pečine nad jadranskim morjem

- Pucinum je le latinizirana oblika različice imena Pečina
 

Piran

 

Pyrhanum

Piran

- Pira = veselica, rajanje, pojedina, gostija; priti na pir (gostijo). Antol Vramec, v svoji Kroniki, opisuje za leto 1476, da se je kral Matjaž poročil z Beatrix, nato sta imela v Budinu "suadbo in pyr".

- Običaj Venetov je bil, da so se poročali v kolikor sta želela moški in ženska živeti skupaj, za razliko od Rimljanov, ki so živeli skupaj brez poroke in kjer je imela ženska položaj lastnine. Pri Venetih je bila ženska enakovredna moškemu in ko sta se poročila je bil to dogodek, ki je med seboj tesno povezal dve družini. Tako vasovanje, kot pristanek na poroko in sama poroka so pomenili obred, ki se je prenašal iz roda v rod in takrat ni bil bistveno drugačen kot smo ga še do prejšnjega stoletja poznali, ponekod na vasi pa ga delno še gojijo. Tudi smrt, tako kot rojstvo in poroko so Veneti počastili z raznimi obredi.

- Poroko je sklenil krajevni glavar, kar je bil le eden od ceremonialov v poročnem slavju, ki se je končalo z vsesplošnim rajanjem in veseljačenjem imenovanem tudi pira.

- Manj verjetno pa je, da bi Piran dobil ime po piri; pira=stara odporna pšenica; istrsko tudi bela pira ali pirjevica
druga žita so tu slabo uspevala, pira pa je nudila bogat pridelek.
 

Lublana

- pisno do 19. st.
- ustno še vedno

Emona

tudi

Aemona

razvozlano 9.5.2005

Ljubljana

- lj začnejo vsiljevati slavisti, ki v srbščini iščejo umetno oporo

- Pod grajskim hribom se je razprostiralo pomembno venetsko naselje, po katerem so Rimljani dali ime svoji utrdbi na levem bregu Lublance

- Korelacija med imenoma Lublana -Emona je očitna z vsaj dveh vidikov. Študija je že narejena. Objavljena pa bo, v nekaj mesecih oz. ko bodo zagotovljena sredstva za pripravo in objavo.
 

Lubjana

Aemonia

x
(porušili Rimljani)

 

- Aemonia je bil kraj ali bolje venetska utrdba, kaštel, na hribu ob reki Mirni, v nostranjosti Istre. Točno lokacijo sem našel 8.1.2006 na koti 45°21'N / 13°41'E.

- Ko so Rimljani Aemonijo leta 176 pr.kr. dokončno podjarmili, so jo razširili v prejšnjem slogu in prevzeli oblast v utrdbi, pozneje pa so jo porušili in zapustili, ker zaradi razvoja cestnega prometa ni imela več strateškega pomena.

- Domačemu plemstvu so odvzeli pravico do nadzora nad trgovanjem in ga izgnali, zato so ti zgradili novo mesto z imenom novi grad torej današnji Novigrad, vendar v staroselskem stilu, zato tam tudi ni najti antičnih najdb.

- Več bo objavljeno skupaj z Lublano.
 

Pətoujə

Poetovio

 

Ptuj

 

- Pətoujə oz. Pətouje (Potouje) je bil torej kraj pri katerem so se stekale glavne poti. Tako najdemo ob Donavi tudi latinsko Patavio, torej tudi Pətoujə oz. Patau, ki so ga Nemci poimenovali Passau

- Potovje je bilo za staroselske Venete križišče poti, razpotje, križpotje, danes bi rekli križišče

- V imenu Pətoujə je sčasoma zamrl zadnji polglasnik, prvi pa se je nekoliko zlil v današnji Pt namest Pət (pot), prav tako se za črka U skriva narečni dvoglasni ou iz česar je nastal Pətouj ali slovnično strogo pravilno Ptuj
 

Muntila
(Munti)

Mutila

 

x
(Muntič)

 

- Muntila je bilo eno od treh gravnih mest ali kaštelov (utrdb) Istrov, ki so jih Rimljani iz maščevanja do tal porušili. Nahaja se točno na mestu, kjer so uradni zgodovinarji in arheologi razglasili najdišče Nesactium (Vizače), glavno mesto Istrov, 22 km SV od Pule

- Utrdba Muntila je dobila ime po bližnjem kraju pod utrdbo, ki se je takrat imenoval Munti. Rimljani so domače plemstvo hladnokrvno pomorili, utrdbo pa porušili do tal.

- Potem, ko so Benečani na to zaradi kuge opustošeno območje območje v 16. stol. med Slovence naselili Dalmatince, Bosance in Črnogorce iz svojih kolonij (odtod "Hrvati" v Istri), so ti kraj imenovali tudi Muntič.

- svk. Mytina 'trata, čistina, poseka'
 

Raša

Arsa

 

Raša

 

- Kot vemo se je šota še do nedavnega uporabljala za poceni kurjavo in nedvomno se je tudi v preteklosti, ko je izraz rašelin verjetno pomenil tudi premog oz. na splošno za kamenje ali zemljo, ki gori

- svk. Rašelin 'šota (premog)', raza 'kop, preboj'

- Ali je naklučje, da je prav Raša s širšo okolico je poznana po kvalitetnem črnem premogu, ki ga kurijo tudi v TE Plomin

- Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Ra, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik; torej Ra > Ar, torej Arsa
 

Nesače ?

Nescatium

x

 

- Glavno mesto Istrov so Latini povsem porušili, tako da ni ostal kamen na kamnu. Najti je kvečjemu še temelje zakopane v zemlji.

- Ruševine pri Valturi SV od Pule, ki jih Hrvati razglašajo za Nezače to gotovo niso, saj ne ustrezajo zgodovinskim opisom okolice. Nezače je smiselno iskati edinole ob reki Mirni ali bolj verjetno ob Rižani.

- Morda so del tega velikega mesta našli ob izkopih za zemeljska dela pri gradnji avtoceste pri Kopru, ena od možnih lokacij je pri gostilni Turk ob Rižani
 

Humək

Humagum

Umag

 

- Humek pomeni majhen hribček (hum > humek, hom > homec)

- Danes kake oblike hribčka v Umagu ni opaziti, ker je nekdanji nizko zaobljen otoček že v celoti pozidan, obalna nižina pa dvignjena in nasuta zaradi ublažitve sile razbesnelega morja.

- H je sčasoma zamrl v (H)umək, polglasnik ə pa je bližji glasu A kot E, kot je to običajno v primorskih narečjih. Slovenci še danes mestu pravimo pravilno Umak, čeprav se uradno piše Umag
 

Kôper

Capris

Koper

 

- Otok, ki od daleč spominja na značilno obliko kôpe, gomile (glej Meglarje). Danes je kopasto obliko otoka nekoliko težje opaziti, na srednjeveških upodobitvah mesta pa prav očitno, ne glede na to, da je pozidava že takrat skazila prvotno obliko otoka.

- Domačini še danes pravilno izgovarjajo ime otoka Kôper s širokim o, tako kot besedo kopa. Aegida ali Egida  s Koprom nima neposredne povezave (glej Aegida), saj gre v tem primeru za grško kolonijo pri Šalari.

- Šele ob zatonu Rimskega cesarstva  je bilo na tem otoku zaradi varnosti postopoma zgrajeno mesto Koper

- Keltofili razlagajo ime Koper iz keltskih besed Kop=delo in Ar=težko, Torej težko delo. Smešna in nelogična interpretacija.
1. Kelti so bili na tem območju le prehodni gostje (trgovci).
2. na otoku Koper so pasli koze, to pa ni ravno težko delo.
3. Obstaja veliko rudnikov in kamnolomov, kjer se je res težko delalo pa jih niso poimenovali Koper ampak preprosto Rudnik.

- Veneti so dajali stvarem okoli sebe le smiselna imena glede na obliko, barvo, namenu, itd. Keltskih imen na slovenskem področju pa praktično ni najti, saj so bili Kelti tu le prehodni trgovci in se niso ukvarjali s poimenovanjem že imenovanih staroselskih imen. Večina navedb o Keltih v Sloveniji je strokovno neresnih in zavajajočih. Naši "strokovnjaki" so jih prevzeli po zahodnih zgodovinarjih, ki so mesto v zgodovini odredili le Grkom, Rimljanom, Keltom in Germanom.
 

Solən

Haletio,
Halietum

Izola

- Solən oz. Solan ker se polglasnik ə nagiba bolj k a, označuje ime otoka in ne imena mesta. Otok se je tako imenoval po bližnjih solinah, ki so se nakdaj razprostirale na plitvini med otokom in kopnim. Hal je stara tudi venetska beseda za sol (hal = sal oz. sol). Ali se je otok v času grških kolonij in trgovine s soljo, ventsko še imenoval Halən je težko reči, verjetno ne. So ga pa Grki (okoli leta 1250 pr. Kr.) poimenovali Halietum. Pri tem je pomembno vedeti, da Grki niso bili superiorni nad Istri, pač pa so jih Istri v zameno za koristi, ki so jih imeli od Grkov trpeli na svojem ozemlju, tako, da so jim dovolili omejeno trgovanje in postavitev štirih kolonij.

- V imenu Solən se polglasnik izgovarja v lokalnem narečju bolj na a kot na e, tako kot drugje po Istri in širši Benečiji. Značilen primer je Humək, ki je danes slovnično zapisan kot (H)umag in ne Humek (glej Umag). V kolikor bi se ime otoka ohranilo, bi ga danes zapisali kot Solan.

- Naselje na otoku Solən so gradili proti koncu rimskega cesarstva ali še pozneje. Zaradi varnosti so morje poglobili, otok povezali s kamnitim mostom, soline pa prestavili v Strunjan. Ime Isola je nastalo po imenu otoka Solən (Solan) vsaj v času močnejšega beneškega vpliva okoli leta 975. Ime ni nastalo iz italijanskega izraza isola za otok, čeprav je v italijanščini prav to. A takih mest z imenom Isola , ki stojijo na otoku, bi v Istri lahko bilo še kar nekaj

- starinsko Hal 'sal, sol'
 

Dragona

Aragon

Dragonja

- Dragonja je dobila ime po Dragi

- Draga = manjša ozka tesna dolina navadno s potočkom na dnu, tudi manjši ozek zaliv; svk. draha 'pot, steza', sanskrt. adharah 'nižji; adhart' > adərt > udrt

- Največ geografskih pojmov draga je najti po Istri

- Latini so mnoge venetske zloge, v tem primeru Dra, ki so jih težko izgovorili, enostavno obrnili in/ali vmes za lažjo izgovorjavo vrinili samoglasnik; torej
Dra > A+r+a = Ara, drugi zlog gon pa so ohranili, torej Aragon (Dragaon)

- Smešne pa so razlage srednje in novoveških  piscev, ki izvor pojma draga iščejo v zmaju (dragon) in navajajo, da se reka res vije proti morju kot kakšen zmaj. Po tej interpretaciji bi se večina rek imenovala Dragon, pri tem pa ni odveč vedeti, da so reko poimenovali staroselci, poznejši Veneti (Slovenci) več tisoč let preden je sploh prvi Latin stopil na ozemlje Istre
 

Pola

Pola

Pula

- Ime Pola izvira iz besede polja za njive, večinoma so stari Slovenci uporabljali izraz Pola narečno pa tudi Pula; npr grem na Póle ali Pulé (na polje)

- Izvor imena je isti kot Poljana, Poljanska dolina, ... oz. strokovno nepokvarjeno Polana, Polanska dolina, ...

- Polja namesto Pola je le posledica balkanizacije slovenskega jezika z nj in lj (nedela=nedelja, kral=kralj, ...)
 

Kaśteu

Castra

Kastav

- Utrjena nad teren dvignjena zgradba oz. utrdba; prvotno tako po namenu kot po obliki Kašča oz. starejše Kašta (lahko tudi Kastel, Kašteu, Kasteu ali Kostel)

- Primorska narečja tudi danes nimajo vedno izrazitega š pač pa uporabljajo tudi ś, ki je nekje med s in š

- Latini so očitno že prevzeli besedo Kastev od Etruščanov v obliki Kastra. Po znanih latinskih navadah pri poimenovanjih venetskih besed, ko so Č zapisali kot T, bi bila lahko etruska oz. pravilno truska beseda (od Truskov) Kaśčeu. Latini pa so morda zapisali ne Casteu, pač pa bolj gladko Castra.

- Iz besede Kaštel ali Kastel izhaja tudi angleška Castle za grad, ki so jo prevzeli bodisi od staroselcev bodisi iz latinščine 
 

Kutine

Ad Malum

x

- lat. Malum 'jabolko, kutina', lat. Ad 'pri, ob, za, ...'

- Verjetno je bilo ime Ad malum povzeto po ledinskem imenu Kutine, kakor so domačini rekli predelu, kjer so vzgajali nasad Kutin

- Manjša trgovska in vojaška postojanka ob gl. cesti pri izvozu proti vasi Kočiče pri Rodiku (13°57´55˝/ 45°38´30˝)

- Nad postojanko je bilo že v predrimskem času staroselsko gradišče (741), od koder so nadzirali trgovanje po jantarni poti
 

x

 

Ad Titulus

Jelšane

 

- lat.Titulus 'napis'; lat. Ad 'pri, ...'

-  Trgovska in manjša vojaška postojanka na polici pri današnjih Jelšanah; kakih 300 m proti jugu je bilo staro razpotje poti proti Tergišču (Trstu)

- Latinsko in slovensko ime tu nimata nikakršne povezave

  
     
     
  
1 Carniolia antiqua et nova, Janez Ludvik Schönleben, Joann. Baptistae Mayr, Lublana 1681, str. 141, pdf
2 Ortsverzeichnis zur Gemeindegrenzkarte von Untersteiermark, Manfred Straka, Wilhelm Sattler, Südostdeutsches Institut, Graz 1940, str. 26
  
     
     
     
  

Avtor študije je g. Marko Hrovat.

  
     
     
     
     
  © zgodovina.eu.  -  kopiranje vsebine brez dovolenja je prepovedana  
  Stran je bila nazadnje spremenjena 28.12.2015  
     
     
  

nazaj

  
     
     
     
     
     
     
  

št. obiskov

stat tracker for tumblr