Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

  RAZISKAVE 

JEZIK

  POLITIKA  MEDIJI  SORODNO 

To display this page you need a browser that supports JavaScript.

     
     

Medijske manipulacije

Vloga medijev

Razvoj medijev

Izvor slovenskih medijev

 

Razvoj medijev

 

Govorništvo

 

 

Govorništvo in pripovedništvo sicer ni medij, ki bi ga kot takega priznavali v času množice sodobnih medijev. Včasih pa je bilo drugače. Pred pojavom pisane besede, je bil to edini medij, preko katerega se je informacija širila na manjšo ali večjo množico poslušalcev, s tem pa so se prenašale načrti, ideje, zabave in druge človekove dejavnosti. Tudi po iznajdbi pisane besede, pa vse do pojava množičnih medijev, je imelo govorništvo vodilno vlogo pri razširjanju besede, zato ga gre obravnavati kot temeljno obliko medija. Po pojavu množičnih medijev, pa se je ta le umaknila iz stvarnega prostora pred živo navzočim poslušalstvom, v centralizirano nadzorovan in skrit prostor. Sicer lahko doseže mnogo širšo publiko, vendar pa poslušalstvo nima nikakršne možnosti pokazati, kaj si misli o povedanem, zato je sodobna oblika elektronskega govorništva enosmerna in mrtva. Pri govorništvu in pripovedništvu je ta povezava pristna in neposredna, govornik pa je lahko takoj začutil odzive publike.

 

 

barack obama, govorništvo


Predsednik ZDA Barack Obama

 

Govorništvo

Pisana beseda

Tisk

Radio

Televizija

Internet

Wikipedia

 
     

nazaj

    
    
     
     
  

Pisana beseda

 

 

Pisana beseda, ima v daljšem obdobju mnogo večjo moč, kot izgovorjena beseda. To so vedeli tudi starih časih. Pisano besedo niso uporabljali le za beleženje dajatev, dolgov in podobnih lastninskih interesov, pač pa tudi za zapisovanje dogodkov. Sprva so verjetno dogodke zapisovali tako kot so jih doživeli. Toda že kmalu so ugotovili, da lahko zapišejo delno resnico ali tudi laž in ta bo ostala zapisana tudi po njihovi smrti ter še stoletja ter opevala njihovo slavo in dobroto, čeprav je morda sploh ni bilo. Dokazane zlorabe pisane besede najdemo pri Egipčanih, še posebno pa pri Grkih in Rimljanih, ki so bili posebno nagnjeni k potvarjanju resnice. Mnogi stari zapisi so se ohranili do danes in če jih beremo nekritično, nas zapisane laži še po tisočih letih zastrupljajo in poneumljajo, okrog nas pa ustvarjajo negativno energijo.

 

 

venetske črke


Prve črke

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Tisk

 

 

Iznajdba tiska v letu 1439, je prinesla revolucijo širjenja pisane besede tudi med revnejše ljudi. Vsaj osnovna izobrazba je bila tako dostopnejša tudi izven samostanskih zidov vsem, ki so imeli dovolj zanimanja. Vpliv moči črk na širše ljudstvo, pa ni bila povšeči vsem, predvsem ne tistim, ki so imeli do tedaj primat nad pisano besedo, tisk pa je v nasprotju z njihovimi dotedanjimi usmeritvami in pričakovanji, med ljudi širil tudi drugačne, morda neželene informacije. Rešitev so našli v prepovedih, blokadah in v končni stopnji tudi v javnem sežigu motečih knjig. Gre za popolnoma naraven odziv kateregakoli monopola v kateremkoli času, na ogrožanje njihovega položaja.

 

Če je bila prej pisana beseda redka, draga in v državni oblasti, je odtlej, že zaradi dostopnejše cene, kljub prepovedim in grožnjam, le ta uhajala izpod državnega nadzora. Ta boj je trajal in še vedno poteka, najbolj izrazit pa je vedno bil v monopolnih državnih sistemih.

 

 

star tiskarski stroj


Tiskarski stroj

 

 

Enako velja za časopise, ki so tudi mediji pisane besede, a imajo od knjig, ki so večinoma trajne ali dolge vsebinske vrednosti, le kratkotrajno, informativno naravo.

Značilnost časopisov je tudi periodično izhajanje in oglaševanje. Prvi časopisi segajo v začetek 17. stoletja, v Sloveniji pa v 18. stoletje. Prvi časopis na slovenskem je bil Laibacher Zeitung, ki so mu sledile Lublanske novize v slovenščini. Prvi slovenski časopis, ki je deloma segel tudi na področje politike, so bila Kmetijske in rokodelske novice (1843-1902). Ko so se pozneje pojavili politični časopisi, pa je izgubil politično vlogo. Pomembni politični časopisi so bili, Slovenski narod (1868-1943) od 1887 vodil Ivan Tavčar, od 1894 glasilo Narodno napredne stranke, Slovenec (1876-1945 in 1991-96), mladoliberalno Jutro (1920-45) in mnogi drugi časopisi različnih tematik. Po letu 1945-1990 so lahko delovali le časopisi, ki so bili v službi vladajočega komunističnega režima. Večina današnjih slovenskih časopisov, je brez kakršnegakoli kadrovskega ali idejnega preloma, le nadaljevanje časopisov iz prejšnjega režima.

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Radio

 

 

Po skoraj 500 letih je ponovno prišlo do preloma na področju razširjanja besede, toda tokrat ne pisane, pač pa govorjene besede, ki lahko iz enega, centralnega mesta, v trenutku doseže na tisoče in desettisoče poslušalcev. Na to mamljivo lastnost, ki lahko privabi ne le antivnega, pač pa tudi pasivnega poslušalca, so postali pozorni tako dobronamerni, kot tudi tisti, ki so v radiu videli sredstvo za širjenje laži in sprevrženih idej. V Sloveniji je prvi začel s poskusnim oddajanjem radia Marij Osana leta 1924 v Lublani. Radio Lublana pa je začel preko oddajnika v Domžalah oddajati 1. septembra 1928. Kako moteč medij je radio za sovražnika na tujih tleh, sta dokazala tako hitlerjeva armada, kot jugoslovanska armada, ko sta takoj v prvih dneh vojne onesposobila in uničila oddajnike. Da se da radio izrabiti poleg dobrih namenov tudi za zlorabo in širjenje laži, blatenje, poneumljanje in zavajanje ljudi, je tako po prevzemu oblasti pokazal enopartijski komunistični sistem, pa tudi časopisi.

 

 

radio


Radio

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Televizija

 

 

Že kmalu po uveljavitvi radija, je zasvetila luč drugega elektronskega medija, televizije, ki je pri nas začel s predvajanjem leta 1957. To je prvi medij, ki je svojo pot začel v komunistični Jugoslaviji, ki je govorila o bratstvu in enotnosti, hkrati pa pa na vso moč in na vseh področjih zatirala slovenski jezik. To je še posebno do izraza prišlo pri uvedbi tega medija. O tem Jurij Perovšek, takratni generalni direktor RTV: "Televizijski program je namreč nastajal v senci ostrega spopada z unitaristično zasnovo in številnimi konkretnimi pobudami za združitev do tedaj samostojnih nacionalnih radijskih programov v enotni jugoslovanski program v srbohrvaškem jeziku. O vsem tem sem dober mesec pred t. i. trboveljskim plenumom CK ZKS na skupni vožnji z vlakom v Beograd seznanil Edvarda Kardelja. Svojega mnenja o stanju in naših odporih ni želel povedati, pač pa mi je očital, da sem zagrizen slovenski nacionalist."1 Kmalu potem so se začela prizadevanja za Perovškovo odstavitev in upokojitev. Televizija je z zmožnostjo predstavitve slike še posebej močan medij, ki nam igro ali resnično dogajanje iz kateregakoli kotička sveta, pripelje v naš dom. Zaradi tega, je ta medij še bolj dovzeten za zlorabo kot radio, kar je razvidno že iz zgornjega citata.

 

 

televizija, tv

TV - televizija

 

 

1 Moja resnica, France Perovšek, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Lublana 1995, str 222-24
  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Internet

 

 

Oktobra 1991 je v Slovenijo segel nov množični medij, ki sprva omogočal le izmenjavo datotek, pozneje pa tudi pisane besede, slik in multimedijskih vsebin. V širšo uporabo je internet prešel koncem 90-ih let. Danes je internet medij, ki ponuja vse kar nudi televizija, vendar pa še mnogo več, saj je interaktivni medij. Beremo lahko besedila, poslušamo glasbo, gledamo filme, reportaže, idr. vsebine, do katerih za razliko od radia in televizije dostopamo takrat, ko to sami želimo. Vsebina je za razliko od drugih medijev interaktivna, tako da vsebino, ki je v skladu z moralnimi normami lahko prispeva vsakdo, ko to želi. Ta svoboden pristop prispevanja vsebine, pa je za mnoge države moteč, zato skušajo določene vsebine objavljene na tem mediju nadzorovati in omejevati. To pa jim bolj ali manj uspeva, ker sproti nastajajo rešitve, ki omejitve zaobidejo. Blokirati celoten internetni promet pa si danes nobena država ne more privoščiti. Internet je tudi zanimiv za tiho spremljanje navad posameznika, tako da se uporabnik tega sploh ne zaveda. Tudi pri nas se nad obiskom in e-pošto posameznika izvaja vohunjenje državnih organov, mimo sodnih odločb, še posebno za koristi ene od političnih strani, ki ima že desetletne izkušnje s špijonažo.

 

 

internet

Internet

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Wikipedia

 

 

Wikipedia je sicer del internetnega medija, toda zaradi centralizirane poučne vsebine, ki je kot elektronski leksikon v različnih svetovnih jezikih, ima mnogo večjo moč, kot katerikoli drug del interneta. Wikipedija je spletna enciklopedija, ki deluje na principu odprtega in enakopravnega sooblikovanja kateregakoli člana, član pa je lahko vsakdo. Ker pa se je Wikipedija pri določenih temah, ki se tičejo ideologije, zgodovine in drugih tem, izkazala za vsebino, ki jo v Sloveniji ozka skupina ljudi zlorablja za nečiste namene, je tu obravnavana posebej. več>>

 

 

wikipedia


Wikipedia

 

 

Tako kot kot velja za Wikipedijo, velja tudi za elektronsko pošto. Ta je del interneta, toda internet kot infrastrukturo gre šteti kot le kot prenosno sredstvo, tako kot pri kabelski televiziji kabel. Elektronska ali e-pošta je prav tako močno sredstvo sporočanja, ki se širi od ene točke in v kratkem času, preko novih pošiljateljev doseže široko občinstvo. Razlog zakaj je e-pošta upoštevana kot medij je v tem, da se je v praksi izkazalo, da jo zlorabljajo krogi iz istega ideološkega spektra družbe, kot Wikipedijo. To pa je mogoče zato, ker e-pošta ni plačljiva. Pri navadni pošti pa tega niso počeli, ker bi bilo širjenje informaciji, glede na končni učinek pri ciljni publiki, predrago.

  
     
     
     
     
  © zgodovina.eu.  -  kopiranje vsebine brez dovolenja je prepovedana  
  Stran je bila nazadnje spremenjena 02.01.2016  
     
     
  

nazaj