Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

 RAZISKAVE ŠOLSTVO POLITIKA MEDIJI SORODNO 

     
     
  

Problematika  slovenske politike

  
     
   novo!  

Politika

Iskanje resnice

Izobešanje slovenske zastave

 

Politik in državnik, kdo sta?

 

 

Države ne morejo voditi neizobraženi politiki! Državo lahko vodijo le državniki. Državniki so vzgajani za to, da delajo v dobro svojega naroda. Odlično poznajo zgodovino, mednarodno zakonodajo in delovanje državnih sistemov skozi stoletja, zato se zavedajo za vsako potezo posebej, kam meri in kaj prinaša.

 

Kakšna je razlika med politikom in državnikom?

  1. Politik dela za dobro svoje stranke ali celo le za svojo rit, državnik dela v dobro svoje države.

  2. Politik misli na trenutni volilni rezultat. Državnik misli desetletja naprej.

  3. Politik govori, državnik deluje.

  4. Politik se sklicuje na politično odgovornost (torej na prazen nič), državnik se sklicuje na dosežene rezultate (torej na dejstva).

  5. Politik govori o gledanju v prihodnost, a ga dogodki prehitevajo; državnik podrobno pozna zgodovino, zato z lahkoto obvladuje prihodnost in ne prihodnost njega.

  6. Politiku je narod sredstvo za svoj obstoj, državnik je predan obstoju naroda.

  7. Politik dela za tistega, ki več da, državnik dela, kar je prav.

Kot ste verjetno že dojeli, pri nas skorajda nimamo državnikov. Narod jim le redko nakloni oblast, saj je ujet v mnenje medijev, ki pa ga nadvladujejo tisti, ki delujejo proti narodu. Tako zmanipulirani ljudje tonejo v bedo, ne da bi se sploh zavedali, da so vzrok njihovi bedi tisti, jim zaupajo, tisti, ki plenijo premoženje in ga iznašajo iz države.

 

Miselni vzorec politika je tak, kot pri nepremičninskem posredniku. Ni pomembno komu domačijo proda, saj ga popolnoma nič ne zanima, kaj se bo po prodaji dogajalo z domačijo. Zanima ga le provizija.

 

Miselni vzorec državnika je podoben starodavni domačiji. Zaveda se svojih korenin in številnih prednikov, ki so se trudili živeti in preživeti ter nadaljevati rod. Spoštuje njihovo dediščino ter bo naredil vse, do bo ohranil in izboljšal kar je prejel od prednikov in da bo pustil potomcem domačijo v najboljšem stanju. Prav tako skrbi za to, da bo svoje potomce naučil spoštovanja do svojega roda, do jezika in da niti približno ni vseeno

 

Politik in državnik, kdo sta?

Privatizacija pravice do življenja

Pesem Zrcala liberala

Svetlana zbudi se

Ali srbska mafija vlada Sloveniji?

Mit o uspešnem gospodarju

Če norci uporabljajo zakon

Okuženo sodstvo

Kompirji

Srbski napad na Slovenijo

Prosrbska levica - 5. kolona

Gravitacija blata, Janković - Virant

Uničevanje Slovencev

 

     
     
    
     
     
  

Privatizacija pravice do življenja

 

 

Kaj tiči za besedami privatizacija vodnih virov?

 

V osnovi gre za satanizacijo človeštva, ki se že desetletja počasi, skoraj neopazno širi pod imenom liberalizma in neoliberalizma. Seveda liberalci boste skočili po v zrak, a ne prepustite se nagonu. Počasi in z razumom premislite o zadevi, saj ste tudi liberalci, če ne še bolj, kritični do potez in učinkov izkoriščanja človeštva. Morda se le ne zavedate, da morda nehote prav vi na široko držite odprta vrata idejnemu vdoru tistih, ki vodijo politiko celovite podreditve človeštva svojim izprijenim nameram. Kot vedno se začne z majhnimi, na videz nepomembnimi koraki, pozneje ko je pozno ali že prepozno, pa sledijo rušilni sunki, ki podirajo ustaljene družbene norme in začnejo vsiljevati grobo podrejanje družbe svojim nizkotnim interesom.

 

Kaj pomeni privatizacija vodnih virov? Pomeni prisvojitev pravice do razpolaganja in upravljanja vode ter predvsem okoriščanje z vodnimi viri. To v praksi pomeni, da nihče razen tistih, ki bi imeli vodo v oblasti (privatizirano), ne bi imel pravice se odžejati pod naravnimi pogoji, kot je to za vsa bitja veljalo milijone let, pač pa le pod pogoji in za ceno, ki bi jih postavila firma, ki bi si prilastila vodo. Za lažje razumevanje za kakšen absurd gre si predstavljajte blok z več stanovanji. Eden od stanovalcev, ki bi bil najbližji glavni vodovodni cevi, bi se z županom, s katerim bi imela oba korist dogovoril, da ima le on pravico razpolagati z vodo. Torej eden od vaših sostanovalcev bi si prevzel pravico odločanja o tem, ali boste vodo v vašem stanovanju lahko pili, ali se boste lahko tuširali, koliko, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno!

 

 

privatizacija vodnih virov


Privatizacija vodnih virov v Sloveniji, Evropi, na svetu?

 

 

Zakaj je potrebna privatizacija vodnih virov? Privatizacija vodnih virov ni potrebna, celo temeljno nemoralna je. Milijone let so živa bitja shajala brez privatizacije, brez pohlepnih sebičnih parazitov, zato in ni razloga, da ne bi tudi v bodoče. Voda je naravna danost, ki v pogojih naravnega kroženja vedno znova in znova s svojo prisotnostjo napaja vsa živa bitja. Kdor si lasti pravico nad vodo, si prilašča vlogo boga ter pravico do odločanja o življenju ali smrti. Za tiste, ki razmišljajo pošteno, odkrito in dobronamerno je privatizacija vodnih virov nekaj neverjetnega, nekaj nerazumljivega, je brezmejen absurd. Privatizacija vode je potrebna izključno hranjenju brezmejnega pohlepa do skrajnosti sprevrženih osebkov.

 

Kako vemo, da je vse to res? Privatizacija vode ni prvi primer monopolizacije. Nafta kot temeljni energent je že desetletja pod nadzorom istih sil, podvržena je nadzorovani ceni, plačilnemu sredstvu (dolar) in načrpani količini. Kdor pa je v nasprotju z zahtevami ZDA prekršil enega od teh pogojev (Iran, Libija, Venezuela, Sirija, Iran, itd.), je tvegal vojno z ZDA in njej podrejenimi zaveznicami. Seveda so bili uradno prikazani razlogi vedno popolnoma drugačni od resničnosti. Drugi primer je genska tehnologija, preko katere so firme kot je Monsanto, z obljubami o boljšem pridelku zmamile kmetovalce v svoje naročje. Podrejale so si jih s pogodbami, ki so jih vsako leto zavezovale v nakup njihovega semena, katerega so gensko predelali tako, da plodovi posajene rastline npr. koruze naslednje leto naj ne bi bili rodni. V naravi se je izkazalo, da so jim stvari ušle iz rok, mnogi kmetje pa so propadli.

 

 

Monsanto, Mon santo, saton, My satan, Moj satan


Mon santo = saton = Moj satan

 

 

Centralizacija oz. točneje kopičenje dobičkov od nafte in hrane pa nista edini ciljni niši globalnih parazitov. Manipulacija s papirčki na katerih so se svetile lepe številke z nerealnim pokritjem je trajala nekako do leta 2007, ko so začele odpadati prve banke udeležene v ameriški finančni piramidni igri z nepredstavljivimi vsotami. Hrbet so jim krile skorumpirane nadzorne finančne hiše. Posledica tega je bila, da se je kmalu v letu 2008 začelo podirati zaupanje v delnice in borzno poslovanje. Po nekaj mesečni suši, ko so finančni paraziti ugotovili, da jim borzne špekulacije ne morejo več pokriti pohlepa po suhem zaslužku, so špekulativno delovanje preusmerili v trgovanje s hrano. V medije so lansirali informacije, da se bo hrana podražila in se je kmalu res, tudi za 30 %. In komu je šla ta razlika? Tistim, ki so prej špekulirali na borzi.

 

Sledil je napad na rožice, na zdravilna zelišča. Pod pretvezo skrbi za zaščito potrošnikov so si izmislili drage certifikate, katerih pogoje bi jih morali izpolnjevati drobni prodajalci. Ker marsikateri prodajalec niti v več letih ni s prodajo zelišč zaslužil toliko, da bi si lahko odprl upravno prepreko, zato bi moral prenehati prodajati zelišča, ali pa bi z "legalnimi" tožbami izgubil avto, hišo, posestvo. V primeru zdravilnih zelišč so paraziti skušali onemogočiti drobne prodajalce, medtem ko bi posameznik še lahko sam nabiral rožice. V primeru privatizacije vodnih virov, pa je bil posameznik že vnaprej pregnan stran od vode.

 

 

trgovanje s hrano, borzni paraziti se iz borz preselijo na hrano


Po borznem  zlomu se paraziti preselijo iz borz na hrano

 

 

Zdravniki po eni strani motivirani z zajetnim "obdarovanjem" farmacevtov in po drugi strani v strahu pred izločitvijo iz zaščitniškega sistema zdravniške zbornice, so hote ali ne zavezani delovanju za farmacevtske firme. Predpisujejo točno določen določena zdravila, čeprav morda nekateri vedo, da bi domača zdravila pacientu bolj pomagala. Ob informaciji, da le 6 % zdravil dokazano pomaga pa se lahko samo zgrozimo.

 

Internet omogoča hitro in nefiltrirano komuniciranje ter izmenjavo informacij, podatkov, mnenj, izkušenj, itn. posameznikov z milijoni somišljenikov hkrati, s tem pa veliki igralci tudi s posredovanjem agresivnih reklam nimajo več neomejenega vpliva na ljudi. V primeru zaščite pravice do nakupa zdravilnih zelišč, je šlo samoorganiziranje na živce tistim v farmacevtskih firmah, ki skrbijo za dobiček kemijskih velikanov. Za izobčenje ozaveščenih ljudi, ki tudi v drugih primerih vplivajo na počasnejšo rast parazitskega finančnega izplena, so si plenilci izmislili nadzor in omejitev interneta. Pod pretvezo zaščite avtorskih pravic in reguliranja informacij na internetu, so naivnim kot nujnost servirali projekt ACTA. Sprva bi morda res delovali v interesu zaščite intelektualne lastnine, a že v naslednjem koraku bi, tako kot je to običajno, moč zlorabili za manj častne namene.

 

Acta, the federal reserve systems

 

 

Kdo ima interes, da nas tako nateguje? V bistvu ne gre za nateg iz moralnih ali ideoloških nagibov, pač pa za utiranje poti brezmejnemu pohlepu po denarju. Če hočemo vedeti, kdo stoji za globalnim izčrpavanjem človeštva, moramo poznati preprosto dejstvo, da se muhe vedno zbirajo okoli dreka. Seveda v našem primeru je drek denar, ta pa se zbira v bankah in na borzah ter priteka v naročje parazitom. Ne gre obtoževati vse banke! Toda vse banke so med seboj povezane v hierarhiji in tako odvisne od tistih na višjem nivoju. Tako pridemo do glavnih igralcev v Evropi, nemške ECB in Bundesbank ter francoske banke Credit Agricole. Te in druge manj vplivne banke so posojale in še vedno skrite za imenom EU posojajo denar Grčiji, Portugalski, idr. le zato, da bi jim "posojen" denar kot dobiček spet pritekal nazaj v banko. Pri tem jim beda številnih ljudi ni niti najmanj pomembna in bi za nahranitev svojega pohlepa z lahkoto sprožili tudi vojno.

 

Toda poglavitni igralci se vendarle nahajajo v ZDA, kjer je vsidrana velika večina svetovnih bogatašev in se zbirajo okrog bank s pridevnikom svetovna, mednarodna, centralna ali federalna, a v bistvu gre le za zavajanje, saj so te banke pod popolnim vplivom ZDA. S prikritimi manevri pa delujejo za podreditev globalnih igralcev ZDA. Tako kot npr. World Trade Center, ki dela za podreditev globalnih gospodarskih subjektov ZDA in zato 11.9.2001 ni bil slučajno tarča ponižanih, prevaranih in razdraženih napadalcev. Se še spomnite prijaznih stričkov iz ZDA, ki so nam na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja brezplačno svetovali, kako rešiti naše  gospodarstvo. So bili dobronamerni? V čigavem interesu?

 

 

wtc twins, dvojčka, reddere, 11.9.2001


                                                        WTC dvojčka, neslavni konec

 

 

Glede na zgoraj zapisana dejstva, bi lahko samo slepec spregledal njihovo plenilsko poslanstvo. Prijazni strički so svetovali privatizacijo. Kot muhe okrog dreka so brenčali okrog dobro poslujočih donosnih podjetij. Le zakaj se nihče ni zanimal za propadla podjetja? Če bi hoteli zares storiti kaj dobrega za nas, za naše gospodarstvo, za naša delovna mesta, bi jih s svojim velikodušnim ameriškim znanjem in izkušnjami ter z velikimi finančnimi vložki  morali brez težav človekoljubno postaviti po konci. Pa je bil res to njihov namen? Ni se mogoče otresti asociacije na mrhovinarje, ki so iskali dober plen za zadovoljitev pohlepa. Le zakaj bi bilo s privatizacijo vodnih virov, katere idealizem prihaja od istih parazitov kaj drugače?

 

Da pa stvari vendarle niso tako preproste in površinske, kot se zdi na prvi pogled postane jasno, ko pogledamo nekoliko nazaj, ko se je vse skupaj šele začelo razvijati. Nič ni slučajno. Bančniki so imeli tako moč, da so najprej doma v ZDA, nato pa še globalno začeli vsiljevati vzgojo, izobraževanje, življenjske vzorce, moralo, itd. preko filmov, glasbe, šolstva. Zakaj? Za ustvarjanje osebkov, ki bodo podrejeni izvajanju politike čim večjega prinašanja dobička.

 

Danes vemo, da so ameriške banke velikodušna posojila Jugoslaviji in drugim pogojevale z uvedbo propagiranja in ukrepov za zmanjšanje rojstev, splavov, kontracepcije, aktivnejšim zaposlovanjem žensk, "moderno", liberalno oz. permisivno vzgojo. Za svojega zaveznika so izbrali diktaturo ali pa liberalizem. Preko njih so vplivali na naš izobraževalni sistem, za uvajanje liberalnih načel, multikulturnosti, spodbujanja istospolnosti, itd. Pri tem pa se postavi vprašanje, kakšne so posledice tako vzgojene mladine in kdo ima od liberalno vzgojenih osebkov največje koristi? So povezave res slučajne?

 

objavljeno 17.2.2013

 

 
1Tožbe Monsanto proti kmetom
2Kako ZDA satansko izčrpavajo ostale (razlaga za številna krizna žarišča po svetu)
3Zakaj ZDA maltretirajo Iran?
4Načrtno zastrupljanje prebivalstva
5Privatizacija sveta
6Codex Alimentarius, obrazložitev
7Kloniranje človeško-živalskih križancev (ZDA obvladuje satanska falanga 1000 krat večjih  zločincev od Adolfa Hitlerja)

  
     

nazaj

    
     
     
     
  

Zrcala Liberala

 

 

Daješ, plačuješ državi že spet,

za družbo, otroke, da bol'ši bo svet.

Ozreš naokrog se, saj nekaj pa je,

glavnine ne vidiš, drobtinice le.

 

...

 

Besede tko sladko, tak milo pojò,

od same radosti se vname uho.

Želodec pa štrajka, ne mara besed,

dejanje mu godi, bo lep in napet.

 

...

 

Ni dolgo, ni čakat Slovenije svit,

podtalno rovari in plete zakrit.

Afere proizvaja in dviga meglé,

Slovenijo veže v Balkana temé.

 

...

 

Iz mogočnega gozda dela planjave,

prostora za pleve in zelnate glave.

Sijajno gojišče ran doma zavesti,

zmore brez boja vsak tujec zasesti.

 

...

 

Svoje mladike izvežba v klike,

v sovraga Slovencu bolesti velike.

Je liber ta pravi le z juga krstitke,

prek Belgrada žegna ni upa polit'ke.

 

...

 

Agregatnega stanja je mafija tacga,

v sledi za cvenkom obličja vsacga.

Se vsili na čelo državja kočije,

vrti narodov cvet v prepada norije.

 

...

 

Libera bit vsenarodna vele izdaja,

išče potuhe Balkancu se vdaja.

Slovenec propada edino se reši,

odrezati libera v bolnem telesi.

                                                                več »

 

 

objavljeno 8.2.2013

 

 

 

     

nazaj

    
    
     
     
  

Svetlana zbudi se

iz komunistične pravlice

 

 

Intervju s Svetlano Makarovič: "S svojim denarjem nismo pripravljeni polniti klerofašističnih žepov". (jpg)

 

 

Komentar intervjuja:

 

S pravličarskim flancanjem Svetlana in druge družboslovne Amazonke branijo "kosmato elito", ki je Slovence spravila na kolena, v bedo.

 

Ta omejena z delovanjem samo leve možganske hemisfere projicira le negativno, le proti, PROTI. Zakaj? Ker ni sposobna delovati ZA dobro, ZA napredek, ZA razvoj, ZA Slovenijo, ZA Slovence, dela kar omejena s primitivizmom edino zna. PROTI Janši, PROTI Sloveniji, kot da je Janša nek faktor, kot da je Janša Slovenija, kot da bi bilo brez Janše kaj drugače. Ne zna iz gravitacije negativnosti, ki jo je sama ustvarila in v to črno luknjo vleče čedalje več donedavna še normalnih Slovencev. Razdvajanje še nikoli ni rodilo nič dobrega niti leta 1941, niti leta 1992, niti danes. Vročično oslepeli od Janše niso sposobni delovati ZA, delovati ZA Slovence, pač pa le PROTI, PROTI vsem, ki niso PROTI.

 

svetlana makarovič bruha izjave na nivoju liberalca, ne neandertalca


                   Svetlana bruha izjave, ki so na nivoju liberalca,
                  podobnost z neandertalci je zgolj slučajna.

 

 

In kaj je v ozadju levaške "religije"? Denar. Gore denarja ! Od leta 1945, ko je bil ustoličena oblast "zatiranih", se je vse podtalno stekalo v posvečeno centralno gnezdo. Da ne bi prišlo do nezaželenih motenj, so na ključna mesta budno kadrovali samo preverjene kadre, v šolstvu, politiki, gospodarstvu, povsod. Od vratarjev, vodij služb, do direktorjev. Kaj neki bi ubogi "cunami" 200-tih sprememb storil kadrovski tektonski plošči zgrajeni iz 10 in 10 tisočev, komunistični religiji zvestih vernikov, ki so jih 70 let novačili komunisti? Nato pa se JIM je:

 

1991"zgodila" Osamosvojitev Slovenije, po tem ko jih je v kot stisnil Miloševićev srbski prevzem.
1991Slovenija priznana, sledijo priprave na delitev "komunističnega" kapitala. Groza.
1992Komunisti režirajo scenarij, kako bi preprečili izgubo kapitala in njih privilegijev.
1992Spomenka Diklić Hribar spusti slepilni krik "Ustavite desnico".
Komunisti in Demosovi izdajalci zrušijo Demosovo vlado.
Pod Janezom Drnovškom hitro pripravijo vso zakonodajo, ki bo tranzitirala "komunistični" kapital v svoje, tranzicijske žepe.
1993Začne se izvajanje komunistično-tranzicijske zakonodaje.
1994Kapital začne prehajati "okrog riti v varžet" na ista mesta. Razen v politiki skoraj vse pozicije v državi še vedno držijo tranzisti.

Janez Janša postane obredna ikona levice za preusmeritev pozornosti in za razbijanje enotnosti Slovencev ter tarča srbske črne magije. V resnici pa poteka pogrom proti vsem, ki so najbolj zaslužni, da se je Slovenija odcepila od Jugoslavije. Brez vesti delujejo naprej v Jugo-mafijski navezi. Za Slovence jim je malo mar.

1995Kdor želi na novo vstopiti v desetletja delujočo strukturo, ne glede na politično pripadnost, mora sprejeti obstoječa "mafijska" pravila.
.. 
.. 
.. 
2011Slovenija je izropana in opustošena. Večina Slovencev še vedno raje verjame v pravlice.
2012Slovenija se potaplja. Razen v politiki skoraj vse pozicije v državi še vedno držijo tranzisti, ki jih niti za ceno uničenja ljudi in države nočejo in nočejo spustiti!
2013Narava uredi stvari kot velevajo naravni zakoni.

 

 

Za zakrivanje resnice in ohranjanje organizma privilegijev, ta do skrajnosti pokvarjena združba potrebuje t.i. "civilno družbo", kot so Svetlana Makarovič, Manca Košir, Matjaž Hanžek in številni drugi, da begajo, razdvajajo in poneumljajo preproste ljudi, ki še zdaleč ne dojemajo kaj se v resnici dogaja, ko v svoji bedi postajajo umsko in materialno čedalje revnejši. Vse za ohranitev parazita.

 

zapisano 17.10.2012

objavljeno 23.12.2012

  
     

nazaj

    
     
     
     
  

Ali srbska mafija preko levice
obvladuje slovenske finance in Slovenijo?

 

 

Gre za politično temo, ki na videz z zgodovino nima veze, a vendar je vsebina take vrste, ki je zgodovinske pomembnosti za obstoj Slovencev.

 

To ni sovražni govor. Dejstva ne morejo biti sovražna, tako kot tudi zrcalo, ki kaže sliko kakršna pač je, ne more biti sovražno. Slika govori sama zase. Da pa je lastna podoba komu samemu sebi sovražna, je to problem tistega, ki tako sliko odseva.

 

 

 

Zakaj se denar deli selektivno in kdo o tem odloča?

 

Finance so motor gospodinjstva. Če ni plače, kmalu tudi avta, obleke, ..hrane ni več. Brez hrane pa smo brez moči in propademo. K sreči danes ne vemo več, kaj je lakota. To pa ne velja za firme. Marsikatera slovenska firma za obstoj ali razvoj potrebuje denar, a od banke posojila ne dobi. Nekatere firme dobijo posojilo, katere celo zelo ugodno, druge ne dobijo nič. Firma, ki ne dobi posojila, se ne more razvijati, ne more rasti, ne daje novih delovnih mest, morda celo stagnira ali propade.

 

Tudi na nivoju države so finance zelo pomembne, saj lahko selektivno spodbujajo, ali zavirajo (kaznujejo). Pomembne pa so tudi z vidika črpanja državnega proračuna, za različne čiste ali manj čiste namene. Državni proračun je naš skupen denar. Ne moremo ga porabiti za svoje, pač za skupne potrebe, ki koristijo vsem (ceste, mostovi, uprava, šolstvo, zdravstvo, itd.) ali bolj ali manj velikim interesnim skupinam (zgodovina, umetnost, hendikepirani, sindikati, itd.), ki bi jim sicer le redkokdo prostovoljno plačal delovanje.

 

Ogromno našega skupnega denarja se preliva v projekte iz javnih razpisov. Ponavadi se uveljavi že utečen scenarij, ko kolega (izvajalec) ponudbo namenoma zniža do te mere, da pri izbiranju najugodnejše ponudbe izloči konkurente. Ko pa je enkrat izbran za npr. izvedbo predora ali avtocestnega odseka, se začne sklicevati na že v naprej puščena in dogovorjena odprta vrata, ki so pravno tako zavita, da so videti zaprta. Med kolegi (naročnik, izvajalec, nadzornik) se po v naprej znanem scenariju, mehanizmih in vzvodih projekt napolni z dodatnim denarjem, ki jim pravijo aneksi.

 

Zakaj so v Sloveniji, skupaj s stroški, amortizacijami in dobički, gradbeni projekti dražji za vsaj 40%, kot v kaki zdravi državi, ki jo obvladujejo svetle sile? Kam in komu gre ta razlika iz našega skupnega denarja? Kaj bi tudi doma pustili, da vas otroci pretentajo za 40% več denarja, kot stane blago v trgovini?

 

Torej obvladovanje financ in državnih bank je zelo pomembno, saj preko njih nadziraš in usmerjaš ne le politiko, javno upravo in gospodarstvo, pač pa celo družbene dejavnosti in medije, s tem pa celotno družbo. Nekatere kolege zelo vzburja občutek moči, ko lahko iz pozicije finančnega kretničarja, denar preusmerjajo tistim, ki so iz takih ali drugačnih povezav njim blizu in kaznujejo one druge, ki to niso. Morda se zato nekateri ženejo v boj za oblast preko laži, poneverb in celo trupel? Ne pa iz plemenitih vzgibov, da bi Slovenci bivali v stabilni, zdravi in srečni državi. Zadnja žrtev temačnih sil je bil Borut Pahor.

 

 

trojček 2008-2011 Borut pahor, gregor golobič, katarina kresal

 

Gregor Golobič in Katarina Kresal

za premierovim hrbtom asistirata srbski mafiji

 

 

Kaj je Pahor storil narobe?

 

Še pomnite, kdaj se je začelo zasmehovanje in javno linčanje Boruta Pahorja? In to preko medijev in preko stotine slovenskih ovaduških janičarjev, ki skrbijo za oblikovanje javnega mnenja v osebnem stiku ali preko elektronskih sporočil (npr. Franc Kunej, Bojan Gorjanc, Matej Oražem in nepregledna množica drugih), pa naj so še tako primitivna in popolnoma v nasprotju z resnico.

 

No to se je zgodilo kmalu po tem, ko je Pahor odslovil Draga Isajlovića, čeprav je minister Franc Križanič temu močno nasprotoval. Torej finančni minister Franc Križanič je podpiral Draga Isajlovića, kar je v skladu z interesi srbske mafije

 

Ko je neizkušeni Borut naredil pravilno potezo pa je v srbskem podzemlju završalo in začeli so se zbirati temni oblaki, katerih nevihtna moč je po večih poskusih s pomočjo levice, medijev in janičarjev le odnesla Pahorja. Kdo je Drago Isajlović? To je Srb s srednješolsko izobrazbo, za katerega velja, da brez njegove odobritve nobeno posojilo ne zapusti slovenske NLB. Torej Srb določa Slovencu, katera firma (Slovencem prijazna ali Srbom prijazna) bo dobila posojilo in katera ne!

 

Ali je mogoče, da poštena, zavedna slovenska firma, ki ni podložna nekim temačnim silam, denarja ne dobi? Še pomnite, kako hitro je posojilo (Križanič, Isajlović) dobila Mestna občina Lublana (Janković), s pogoji pisanimi točno enemu srečnemu prejemniku, medtem ko sta Mestni občini Koper in Maribor za isti tip projekta izviseli? Izmed gore drugih podatkov tudi ta jasno kaže, katerim silam pripada Zoran Janković.

 

 

Novi mesija

 

Še preden je nevihta temačnih sil odnesla Boruta Pahorja, je bil že nared scenarij za ustolićenje novega vodje levice. Scenarij je res izvajal tovariš Milan Kučan, toda avtorji so iz višjih stopničk. Milan Kučan ne vodi srbske mafije, on je le njen izvajalec na zelo visokem položaju.

 

Najprej cirkuška predstava z rotilci, ki moledujejo odrešenika, naj za vraga vendarle prevzame krmilo Slovenije. Na naslednji stopnji kanonada medijev, ki so udarili s tako s silo, da je bilo druge slišati samo med polnitvijo nove municije. Tudi ta podatek spet in ponovno jasno kaže komu so podrejeni ti, slovenski mediji? Janezu Janši? Ne. Borutu Pahorju? Ali bi pluval v lastno skledo? Milanu Kučanu? Dobro ciljano, ampak ne. Ti mediji so neodvisni? Seveda, kako so neodvisni se vidi po tem, da v primerljivih zadevah enkrat tulijo na vse pretege, drugič pa molčijo kot grob. Torej komu? Prav dolgočasno je slišati, da je večina slovenskih medijev podrejena spet srbski mafiji.

 

 

podporniki Zorana Jankovića: Milan Kučan, Danilo Türk, Janez Stanovnik, Svetlana Makarovič, Lojze Ude, France Bučar, Mateja Kožuh Novak, Igor Arih, Miran Goslar, Nuša Kerševan, Mojmir Sepe, Jože Mermal, Magnifico, Jože Mencinger, Rajko Kenda, Renata Brunskole, iga Debeljak, Branko Djurić - Djuro, Zoran Predin, Iztok Čop, idr.


Podporniki Zorana Jankovića:

Milan Kučan, Danilo Türk, Janez Stanovnik, Svetlana Makarovič, Lojze Ude, France Bučar, Mateja Kožuh Novak, Igor Arih, Miran Goslar, Nuša Kerševan, Mojmir Sepe, Jože Mermal,

Magnifico, Jože Mencinger, Rajko Kenda, Renata Brunskole, iga Debeljak,

Branko Djurić-Djuro, Zoran Predin, Iztok Čop, idr.

 

Sestavljanje vlade

 

Ustoličen je novi mesija, izjemno uspešen gospodarstvenik Zoran Janković, po rodu pol Srb, po opredelitvi, predvsem po dejanjih (ne besedah), pa zagrizen ena+pol AntiSlovenec. Borut Pahor je argumentirano zavrnil sodelovanje v koaliciji in kmalu nato čudežno pristal v bolnici. Kako da je zbolel ravno v času, ko je bila njegova zavrnitev poklona cesarju najbolj moteča, pogajanja pa so nato z izgovorom o nujnosti, tekla mimo njega? Je pri tem, da je obkrožen s strastnimi balkanskimi špijoni, to res slučaj?

 

Od vsega je najbolj zgovoren Pahorjev argument, zakaj vendar ne sklene zakramenta s »pozitivnim« Jankovićem. Ta se po Pahorjevih besedah glasi: "Zaradi tega, ker je Janković predstavnik tistih sil, proti katerim sem se boril v svoji vladi (beri: obvladovanje financ, Isajlović) in kateri so me rušili"! Dobesedno 22.12.2011 v oddaji Pogledi Slovenije pravi: "..si je politično zaledje, ki je izvolilo Zorana Jankovića, tri leta prizadevalo, da moja vlada pade". Kaj nam to pove? Da je Janković na isti strani kot Isajlović (oba Srba) in da jim asistirajo nekateri srbo-levaški janičarji (Križanić idr.). Borut Pahor je praktično isto povedal 3.11.2012 na POP TV na drugem soočenju za predsednika republike.

 

Poleg tega je dovolj zgovorno tudi, da so Jankovića večkrat zalotili, ko je delal družbo srbskim mafijskim botrom. Je tudi zgovorno, da se ogromno slovenskih investicij preusmerja na Balkan. In je tudi zgovorno, da manjko NLB, ki je "poniknil" na Balkanu, polnijo iz slovenskega proračuna. Temu se reče dokapitalizacija bank.

 

 

Povzetek

 

Borut Pahor bi lahko delal kar bi hotel, razen drezal v finančno gnezdo. Formalno je tega kot premier obvladoval, v resnici pa so ga očitno drugi. Ko si je vzel svoje formalne pristojnosti, so se temačne sile dvignile na površje in sprostile postopke za njegovo razrešitev. Kaj nam to pove? Da slovenska vlada ne obvladuje slovenskih financ, pač pa jih nekdo drug.

 

Če smo dosedaj mislili, da se levica iz ideoloških nagonov z vsemi sredstvi bori, da desnica ne bi prišla na oblast in s tem tudi do obvladovanja finančnih tokov, je to le zunanji videz. Kot smo videli, dejansko tudi levica nima nadzora niti nad slovenskimi financami, niti bankami in v veliki meri ne niti nad političnim delovanjem. Vse to obvladuje nekdo drug!

 

Kaj nam pove vihar zaradi odstavitve Draga Isajlovića in Križaničevo nasprotovanje temu? To da Srbi obvladujejo slovenske finance in velik del levaške politike ter da jim pri tem pomagajo nekateri levičarji, ne pa vsi, sicer bi ostalo prikrito.

 

Kaj nam pove odpis posojil NLB na Balkanu? To da ne gre za posojila, pač pa za načrtovan odliv denarja v skrajno tvegane kraje, od koder prihajajo tisti, ki obvladujejo slovenske finance. To pa so Srbi. Ta manjko se preko levice napolni iz našega slovenskega proračuna. To pomeni, da Srbom plačujemo milijone evrov nepovratnih sredstev, enako kot v časih "bratstva in enotnosti", dajanje denarja za nerazvite, le z drugimi sredstvi. Gre torej za kolonialno izčrpavanje Slovenije!

 

 

srbi, slovenci, jugoslavija, kolonianlo, bratsko, mafijsko, parazitsko izčrpavanje, dvojni davki, plačilo za nerazvite, izčrpavanje slovenskega gospodarstva


Brezmejno srbsko izčrpavanje Slovencev v 1. in 2. Jugoslaviji
ter mafijsko izčrpavanje samostojne Slovenije

 

 

Zakaj slovenske firme v ogromni večini vlagajo na Balkan? To je spričo ogromnega stabilnega evropskega trga skrajno nenavadno. Nekatere vlagajo prostovoljno, čeprav jim v 90-ih letih na Balkanu zaplenjenega premoženja niso vrnili. Druge pa prisilno. Če spregledamo meglo besedičenj zato, ker so odvisni od tistih, ki obvladujejo slovenske banke. Slovenske banke kot smo videli obvladuje srbska mafija. Drago Isajlović je tisti, ki je po srbskih kriterijih odločal, katera firma bo denar dobila in katera ne. Nekatere odlično stoječe slovenske firme posojila niso nikdar dobile. Zakaj? Če firma želi dobiti posojilo za delovanje, mora v nadomestilo vlagati v Srbiji. V številnih primerih je šlo le za fiktivne posle s katerimi so slovenske finance (posojila NLB, NKBM,..) preusmerili v kraje, koder je sedež temačnih sil, tam pa je denar za vekomaj poniknil. Bančne luknje se nato zakrpajo z dokapitalizacijo iz našega skupnega denarja. Seveda bi bilo bolj pošteno, če bi kar neposredno iz proračuna nakazali nepovratna sredstva v Srbijo, kot v časih "bratstva in enotnosti". Toda kdo govori o poštenosti?

 

Zakaj je Janković najprimernejši vodja levice? Ker zna s srbskimi botri, ker mu ti zaupajo in ker je kot Srb del zaupnega sistema, ki obvladuje slovenski denar in ga preusmerja v deželo tam spodaj.

 

Kaj pomeni to za slovensko prihodnost? Dokler se popolnoma ne znebimo srbskih sil teme, bo le še slabše.

 

Zakaj o tem v javnosti ni nič znanega? Zato ker Srbi poleg financ, firm in velikega dela levaške politike, popolnoma obvladujejo slovenske medije s katerimi poneumljajo slovensko naivno psiho. Lansirajo kar jim ustreza, vse ostalo pa blokirajo!

 

napisano 17.12.2011

objavljeno 2.11.2012

 

 

     

nazaj

    
     
     
     
  

Zoran Janković
mit o uspešnem gospodarju

 

 

Zoran Janković je preko medijskega nametavanja informacij poznan kot uspešen gospodarstvenik. Zakaj? Ker je Mercator z načinom vodenja in političnimi ter mafijskimi povezavami iz povprečne trgovine, prestavil na nivo veleuspešne osrednje trgovske verige v Sloveniji. Torej ima velike zasluge in je očitno zares zelo sposoben. Je to resnica?

 

Pa poglejmo uspešnost v vzvratnem vrstnem redu. Danes je Mercator tako zadolžen, da ne more več plačevati svojih posojil, zato se ga poskušajo znebiti. Kdo pri zdravi pameti se poskuša znebiti uspešne dobro stoječe firme? Ne le da Mercator ni zdrava firma, pač pa se je v ozki slepi ulici celo zagozdila. Mercator ima primerjalno dokaj visoke cene svojih artiklov. Da bi bil konkurenčen drugim, bi moral cene znižati. Če bi cene znižal, bi ne mogel več plačevati posojil, moral bi odprodajati svoje trgovske centre in odpuščati. To bi bil tudi za mentalno kratkovidne konec mita o uspešnem Mercatorju, zato raje še naprej najemajo posojila in brezizhodno situacijo zakrivajo z reklamami.

 

 

mercator trgovina, zoran janković, provizije, kraja, mafija, posojila, dolgovi, propad

 

 

Zakaj so potrebna posojila? Za odplačevanje obresti ogromnih posojil, ki jih je najemal Zoran Janković. Zakaj je najemal tako veliko posojil? Zato, da je zgradil pravljico o uspehu? Morda tudi, a to ni osnovni motiv! Kaj pa je osnovni motiv? Pri brezmejno pohlepnih osebkih je to grabež denarja brez meja in slava. Saj je imel res dobro plačo, ampak toliko pa spet ne? Plača je le drobiž. Kaj mu pomeni plača je pokazal kot župan, ki je plačo zavrnil. Zavrnil plačo? Seveda. Pri njegovem načinu delovanja plače niti ne rabi. Kako pa preživi? Preživi? Preživel bi tudi, če bi razkošno živel 10.000 let, ne da bi še karkoli mignil s prstom.

 

Kako pa dobi denar? Tako, da  pokasira provizijo 40 % od vsake vrednosti projekta. Veliko projektov pomeni veliko denarja. Torej veliko trgovskih centrov pomeni ogromno, denarja. Zelo ogromno. Večji ko je Mercator, več provizije je šlo v Jankovićevo naročje. Provizija, smetana od mnogo predragih projektov je bila že davno pobrana, ostala pa so posojila. Kje pa ima ves ta denar, saj bi za odliv te smetane vedeli vsaj na bankah? Na naših res. Na Ciprskih, kjer je osrednje skrivališče srbske mafije pa ne!

 

 

zoran janković, pre lisičil lublančane, župan, projekti, posojila, provizija, kraja, ciper, zadolževanje, obresti, kolaps, bankrot


                   Zoran Janković (pre)lisiči Lublančane

 

 

Ampak kot župan Lublane je pa Janković vendarle veliko naredil? Res je, veliko je naredil. Mnogo več kot njegovi predhodniki. A potrebno je vedeti, zakaj si prizadeva, da bi veliko naredil. Zakaj? Ja saj je že zgoraj razloženo. Volk svojo dlako menja, narave nikoli! Več kot bo naredil, več 40 % provizije pobere v svoje kosmato naročje, dolgove od posojil pa prepusti naslednjim županom, ki bodo imeli tako popolnoma zvezane roke, le da bodo tokrat "mit uspešnosti" namesto kupcev plačevali Lublančani.

 

Lep primer je pranja denarja je športni center Stožice. Samo za izgradnjo stadiona je po projektu zadoščalo 41,4 mio €, pozneje pa je cena del narasla na 61,6 mio €. Za izgradnjo takega stadiona pa po besedah Raimarja Lukscha, svetovalca pri nemškem podjetju HBM, ki je zgradilo že vrsto sodobnih stadionov, mora zadoščati 20 mio €, največ 25 mio €. Kam in komu je torej odtekla razlika 41,6 mio €? No nekaj je jasno, vse bodo za svojo neumnost plačali Lublančani, pa če še tako nečejo.

 

Ker pa ljudi nihče ni učil logičnega razmišljanja, logičnega zlaganja soslednih informacij, ostajajo za groba, grda dejstva slepi in ker hitro pozabljajo, bo Slava Zorana Jankovića kot uspešnega župana med njimi še dolgo ostala.

 

2.11.2012

  
     

nazaj

    
    
     
     
  

Analiza članka
"Če norci uporabljajo zakon"

 

 

V članku "Če norci uporabljajo zakon", objavljen v Večeru dne 3.3.2012 (članek v  doc obliki), je dr. Boštjan M. Zupančič zelo pronicljivo ocenil nekatere družbene pojave v Sloveniji in svetu. Ker je sam sodnik, je zelo zanimiva in še kako resnična njegova ocena, da je slovensko sodstvo (to je razumeti kot sistem, z redkimi izjemami) večinoma v precej slabi strokovni kondiciji. Sodniki oz. bolje rečeno sodnice, odločajo po avtomatizmu in ne po zdravi pameti. Boštjanu M. Zupančiču se že pozna, da obogaten s 13 letnimi izkušnjami na Evropskem ustavnem sodišču, kritično presoja domače razmere oz. kondicijo sodstva v t.i. vzhodnem bloku.

  
     
  

Po prvem branju članek bralca dobesedno navduši s svojo izvirnostjo in pronicljivostjo, razen na koncu, kjer se bežno dotakne slovenske politike. Namesto nevtralnosti se Boštjan M. Zupančič zelo očitno navijaško postavi na eno stran. Toda po drugem in tretjem branju, s sprotnim analitičnim seciranjem in kritičnim presojanjem vsebine, se začne vera v dobronamernost zapisanega rušiti bolj in bolj. Celo do te mere, se članek, razen v delu v katerem govori o sodstvu, izkaže za pamflet liberalistične novodobne propagande in zakrivanja tragičnih posledic liberalnih zablod.

 

V ta zadnji del spada tudi blatenje slovenstva in vsega slovenskega. Boštjan ne navede vzrokov, ki so zadnjih 130 let tudi ali predvsem zasluga liberalcev, pač pa navaja le posledice. V podkrepitev teže navedenega omeni neke slovenske "pregovore", ki so jih za svoje petokolonaške potrebe ustvarili prav ultra liberalci, stila bolestno negativne Svetlane Makarovič, ki so zanimivo, nepogrešlivi gradniki "Pozitivne" Slovenije. Ali so ti primerki arhaičnega Homo sapiensa proizvod fanatično komunistične šolske indoktrinacije iz časov "Titove mladine"? Ta je v hlastanju za stvarjenjem novega človeka, indoktrinacijsko neverjetno podobna Hitler Jungend iz sorodnega totalitarnega režima, le da so slednjo pravočasno uničili. Vsekakor ti Homo sapiensi niso rezultat naravnega razvoja vrst!

 

Verjetno je bilo prostora za članek premalo, da bi se Boštjan M. Zupančič obregnil še ob menda le slovensko posebnost, copate. V isti sapi pa bo tipični liberalec do razneženja oboževal posebnosti pri drugih narodih npr. sezuvanje pri Muslimanih in jih v sleposti do vsega domačega, z velikim spoštovanjem gojil tudi sam. Pripadniki drugih narodov znajo svoje posebnosti spoštovati, braniti in celo prodajati. A slovenski liberalci ne, oni so zavezani uničevanju vsega, kar pripada lastnemu narodu, vključno z narodno zavestjo in slovenskim jezikom. V istem smislu Boštjan uporablja polno tujk, da bi deloval "bolj učeno". Za izrazi in pojmi (satori, tembatsu,..) se ozira in vpija vase iz vsega sveta, čeprav so ga ljudje iz njegovega naroda, ki ga tako zaničuje, že pred stoletji prehiteli z uporabo ustreznih pojmov in besed. Kdo je torej zaostal?

 

Pa še to. Boštjan M. Zupančič sam prizna, da je bil proti osamosvojitvi.9 Torej je proti slovenskemu narodu in osamosvojiteljem, v obrambi komunizma delil prostor protislovenskega delovanja z liberalno-komunističnim vrhom. V tej državi je podedovanega blata res toliko, da se ne vidi jasnega neba. V normalnih državah protidržavni elementi sedijo po zaporih, v liberalni, prokomunistični, multi-zblojeni Sloveniji pa po raznih najvišjih funkcijah, celo kot predstavniki Slovenije na Evropskem sodišču za človekove pravice.

 

Ali je od tistega, ki strastno blati in uničuje narod v katerem se je rodil, zaman pričakovati toliko moralne higiene, da se ne vrača vanj, da ne piše člankov in knjig v tem jeziku, pač pa da v liberalističnem multikulturnem svetu za svojo domovino izbere ljubši del sveta. Liberalci itak razglašajo, da je vseeno kateri jezik govoriš in kod živiš. Torej pojdite na Japonsko, v Nepal ali magari v Indijo, Slovence pa ne okužujte več s svojim petokolonaškim  negativizmom?

  
     

nazaj

    
     
     
    
  

Okuženo sodstvo

 

 

Bravo Boštjan M. Zupančič, vse to je še kako res. Prav presenetljivo je slišati kritično resnico o stanju v sodstvu in pravu nasploh, o krizi stanovske združbe od nekoga, ki ji tudi sam pripada. Žal ostane le pri kritiki posledic, o bistvu in širših vzrokih, ki so do takega stanja pripeljali, čeprav ga mora Boštjan M. Zupančič dobro poznati, pa ne pove ničesar. Samo blago nakaže ko pove, da gre za bolezen vzhodnoevropskih sodišč, ki odločajo mehanično, po otopelem formalizmu iz fiktivnih enačb, kot slabi birokrati, ne pa po zdravi pameti, kar mora biti osnovni motiv prava.

 

Ne pove pa, kaj je tem sodiščem skupnega. Skupna jim je komunistična, ultra-levaška preteklost. Ta združba je prišla na oblast s prevaro in s poboji nasprotnikov v državljanski vojni. Velika večina morilcev, od Tita, Kardelja, Ribičiča idr., je prišla na položaje glede na število teh zaslug. Ta moralno izprijena združba zamazana s krvjo, je širila svojo oblast navzdol. Policijo, vojsko in politiko je itak že popolnoma obvladovala. Po vojni pa si je podredila še vse medije, gospodarstvo, šolstvo, civilno družbo in še zadnji steber oblasti, sodstvo.

 

Od družbe, ki jo vodijo kriminalci, ki nanjo na različne načine prenašajo svojo negativno mrtvaško energijo, je brezupno pričakovati, da ji bo etika, morala, vrednote, pravičnost, urejenost, delovna vnema, itd. kaj dosti pomenila. Ideološka indoktrinacija se je seveda prej in slej odrazila tudi v družbenih vzorcih odzivanja in v vrednotah običajnih ljudi. Neodvisno sodstvo je bilo prepuščeno milosti teh moralno in človeško izprijenih oligarhov. Ti niso potrebovali, niti si niso želeli sodnikov, ki bi bili strokovno in moralno na visokem nivoju, kaj šele, da bi bilo neodvisni.

 

Potrebovali so sodnike, ki bodo podrejeni komunističnemu neumju, strokovno otopel kadre, ki bodo poleg strokovne kolizije, še slepo sledili izpolnjevanju partijskih ukazov, odločali po vkalupiranih formah, v stilu avtomatskega »štancanja« rešitev. Komunizem ni potreboval sodnikov, ki bi razmišljali logično in s svojo glavo in danes celotna družba žanje rezultate edinega preživelega totalitaritma, katerega proizvod šolskega psihiranja, "Tito jungen" že tuli, da komunizem ≠ nacizem. Seveda niso isti.1 Nacisti so pobijali večinoma tuje, komunisti pa večinoma svoje!

 

 

Seme zla, laži in potvarjanja resnice, okuženo sodišče, komunizem, liberalitem, monopolizem

Seme zla, laži in potvarjanja resnice

 

 

Prvotni pravni kadri so bili izobraženi v kolikortoliko zdravorazumskem okolju in so bili spričo tega moteč element komunizmu. Pri mladi generaciji na novo izšolanih kadrov na Pravni fakulteti, pa so skrbno pazili, da so bili izurjeni v soju močne komunistične indoktrinacije. Zaželene osebnostne lastnosti sodnikov so bile: podvrženost črednemu vplivanju, moralna otopelost, šibek karakter in ne previsoka inteligenca. Taki sodniki so ustrezali komunističnim oligarhom in njihovim potomcem, ki so vzdrževali tradicijo pohoda na vse veje oblasti, t.j. z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem preko trupel.

 

S tem so parazitirali enega od imunskih sistemov, ki skrbi za pravico, moralo in poštenje v družbi. Posledica je etični in moralni razpad družbe.

 

V samostojni Sloveniji so se komunistični oligarhi notranje (moralno) neprečiščeni, ohranili v ospredju političnega, gospodarskega, družbenega in medijskega vpliva. Ostali so na pozicijah, ki so jih že desetletja s silo obvladovali. Zagotovili so si , da jih z njih ni nihče odstranil. To pa je poglaviten del tistega blata, o katerem govori Boštjan M. Zupančič. Vsi ti strici in tete pripadajo političnemu polu, ki mu pripada tudi Boštjan M. Zupančič. Po osamosvojitvi so se v šolstvu in posledično tudi na Pravni fakulteti, ohranile vse vsebine in načini poučevanja, ki so bili ukrojeni po meri moralno izprijenih okrvavelih samodržcev, s tem pa se hote, načrtno in trdovratno vzdržuje tudi porušen imunski sistem družbene morale in vrednot.

 

V družbah, kjer mislijo s pravico in resnico resno, ves slab, negativen človeški potencial, čeprav se samopoimenuje pozitiven, očistijo s poti poti. V sistemih neprečiščene postkomunistične dediščine, so ravno nesposobni kadri zaželeni, ker ne bodo moteč faktor pod nogami bebastih vladarjev. Morda je to razlog, da Boštjan M. Zupančič o globjih in resničnih vzrokih krize nesposobnosti slovenskega prava ne spregovori, čeprav na drugi strani o svetovnih problemih govori zelo odprto in odkrito. Kljub vsemu vsa čast Boštjanu Zupančiču, da je resnično odkrito spregovoril o rakasti tvorbi v enem od stebrov oblasti slovenske države!

 
1-isti, -isti, isti, Leopold Verbovšek, Lublana 2005

  
     

nazaj

    
     
     
    
  

Kompirji

 

 

Nato Boštjan M. Zupančič spregovori o sprevrženi združbi pohlepnih prefinjenih psihopatov, ki preko vseh meja sebično izčrpavajo preostalo družbo. Za te parazite, ki so si podredili svet in tudi Slovenijo, uporablja besedo prededipalci. Ker jim morala in etika ne predstavlja nikakršne prepreke pri brezobzirnem izčrpavanju poštenih ljudi. Ti za normalno delovanje družbe predstavljajo alarmanten problem, še toliko bolj, ker so se usidrali na vse ključne družbene pozicije.

 

Boštjan M. Zupančič pa za popolno odsotnost moralnih in etičnih preprek ter družbene odgovornosti teh osebkov krivi pesticide. Da so kemijske in farmacevtske družbe res krive za tisoče in tisoče smrti in bolezni ni dosti dvomov. Koliko pa njihovi izdelki in stranski proizvodi vplivajo na psihične spremembe pa je drugo poglavje. Namesto iskanja krivca za apokaliptične posledice, namesto posploševanja in mešanja megle, bi bilo več vredno, če bi Boštjan M. Zupančič spregovoril o dejstvih družbenih sprememb, ki imajo jasnejšo stično presečišče z liberalizmom in izprijenostjo, kot pa s kemijo.

 

Omejimo se le na Slovenijo. Brez dvoma Boštjanovi prededipalci neovirano, brezvestno izčrpavajo vse finančne vire Slovenije. Da bi odkrili vzrok za nastanek teh družbenih vampirjev, se postopoma pomikajmo nazaj, do začetkov množične uporabe pesticidov v 60-ih in 70-ih letih, ali pa še dlje, če bo potrebno. Slovenijo v zadnjih desetih letih vidno izsesavajo družbeni vampirji, pred tem je bilo vse bolj prikrito. Da ne izpostavljamo, v nebo vpijočih primerov, kot so SCT, Vegrad, Primorje, Merkur, Pivovarna Laško, Elan, Mercator, MOL in drugi. Komunistični vampirji (kompirji), so se spravili na vsako žrtev, po kateri se je za kompirska merila, pretakalo zadosti finančnih tokov.

 

komunistična dediščina, liberalna mafija, srbska mafija, izčrpavanje slovencev, kraja, pranje denarja, milan kučan, zoran janković, gregor golobič, ivan zidar, boško šrot, hilda tovšak, bine kurbež, stane valant, dušan črnigoj, igor bavčar, marjan kramar, miro senica, katarina kresal, drago isajlović, idr. idr. davčna oaza, nepotizem, podkupovanje, izkoriščanje

 

Kompirska združba pod vodstvom srbske mafije, rak slovenskega naroda

 

 

Spravili so se celo na Planico, ki jo je dolga leta upravljalo lokalno športno društvo. Kompirji so želeli priti do planiškega denarja, zato so preko Staneta Valanta in močnimi povezavami začeli napadati in spodnašati lokalno društvo pod vodstvom Janeza Goriška. Iz dokumentov (p1, p2, p3) je razvidno, da Janez Gorišek ni sodeloval pri izgradnji planiške skakalnice.

 

Podobno je bilo pri vseh kompirskih zgodbah, dokler si niso podredili vse donosne finančne tokove, vključno z državnim proračunom, iz katerega so preko gradbenih projektov preusmerili milijarde (cca 40 %) v svoje kosmato naročje.

 

Dogodki so potekali vedno po enako uigranem scenariju. Od nizkih ponudb, višanja postavk, aneksov in na koncu nenormalno dragih projektov. Niso se ustavili niti pred bolnimi otroki, če se spomnimo le primera izsiljevanja Pediatrične klinike za dodatno plačilo gradbenih del. V tem uigranem mafijskem orkestru so sodelovali mnogi, od večine poslancev, ki so sprejemali zakone, katere je v ozadju pisala mafijska združba sama, do raznih komisij in družb ter medijev, ki so skrbeli za lansiranje informacij v javnost pravi trenutek, do znanih mafijskih odvetnikov npr. Senica, Čeferin, idr. Sem spadajo tudi tožilci in sodniki, ki so namenoma delali napake, da so primeri zaradi proceduralnih napak lahko padali eden za drugim.

 

Res je, kot je rekel Boštjan M. Zupančič. Imunski sistem države se ne odziva, ker so ga njegovi prededipalci inficirali, s sprejetimi zakoni, z izsiljevanji, s podkupovanjem cele vrste ljudi na ključnih pozicijah in celo z uboji. S tem pa so naredili pohod skozi inštitucije in jih razsuli. Imunski sistem pa se ne odziva, ker so ga kot virusi inficirali, da deluje v korist mafijskih kompirjev, ne pa v korist družbe.

  
     

nazaj

    
     
     
    
  

Napad prosrbskih liberalnih sil na osamosvojitvene sile
Spomenka Diklić Hribar vs Janez Janša

 

 

Če se pomaknemo še nekoliko nazaj, pridemo do sodobnega začetka zgodbe, ki sega v leto 1993. Januarja tega leta je vladala močna 2/3-ska večina levice pod Janezom Drnovškom. Sprejela je zakonodajo za razdelitev družbene lastnine (lastninski certifikati). To je bil v podrobnosti preučen celotni scenarij celotnega postopanja, da bi se kapital stekal v naročje "pravim delničarjem", kot so se imenovali kompirji. Kdo pa so glavni kompirji? Če vprašate Boštjana M. Zupančiča, vam bo politično zadevo zameglil in tako posplošil, da ne boste prepoznali zrno od plev.

 

Za to se moramo premakniti še eno leto nazaj, v leto 1992. Takrat je izbruhnila že dolgo pripravljana akcija prosrbskih sil levice, za zrušitev osamosvojitvenih sil. Levico komunistične kontinuitete je obvladovala srbska mafija z ruskimi povezavami v ozadju. Srbi so se zbali, da bi se osamosvojena Slovenija preveč oddaljila od srbskega jedra, v ozadju katerega so tako politični kot gospodarski interesi. Srbi so namreč Slovenijo (tudi Hrvaško) gospodarsko izžemali že od leta 1918, ki si si jo lastili kot svojo kolonijo. Da takrat ni celotna Koroška in večji del Štajerske prišel pod Avstrijo, je zasluga generala Rudolfa Maistra, ki je Srbom zmešal načrte, zato so ga kmalu kazensko upokojili. Srbska politika gre ponovno v smeri razdelitve Slovencev na tri dele.

 

Padec Pahorjeve vlade leta 2011 je namreč povezan prav s Pahorjevim vtikanjem v srbsko obvladovanje slovenskih financ (primer Isajlović), pozimi leta 2010 in s tem tudi v gospodarstvo. Vrnimo se v leto 1992. Prosrbska komunistična levica še vedno, neprekinjeno od leta 1945, drži vse vzvode oblasti, vključno z gospodarstvom, šolstvom in mediji, razen dela politike. Napočil je čas za razdelitev gospodarskega premoženja, katerega obvladovanje pomeni obvladovanje državne moči. Ker pa lahko politika, ki je bila v tem času v rokah pomladnih, osamosvojitvenih sil, kroji pravila delitve, je levica s Srbi v ozadju, ki ni hotela spustiti iz rok kar je že obvladovala izvedla veliki pok. Ta se je začel spomladi leta 1992 z razodetjem Spomenke Diklić (Hribar) "Ustavite desnico". Kanonada medijskih topov je bila tako silovita, da so mnogi menili da gre zares za nekaj velikega.

 

 

Ustavite desnico = ustavite slovensko samostojnost, Spomenka Diklić Hribar, Janz Janša, delitev Slovencev, srbi, srbsko podtalno delovanje, liberalci, levica

 
         Kaj v resnici pomeni ustavite desnico?

 

 

In res je šlo. Za prikrit pamflet lahkotnega odmetavanja laži o nesposobnosti, nevarnosti, pokvarjenosti in škodljivosti glavnih osamosvojitvenih sil med naivno in nepoučeno javnostjo. Ker so mediji v levaških rokah, desnica ni imela dosti vpliva na mnenje javnosti.

 

Blatenje in medijski pogrom Janeza Janše, kot simbola osamosvojitve Slovenije in drugih osamosvojiteljev, spada v isti projekt. V resnici je šlo za to, da premoženje ne bi dobile tudi slovenske osamosvojitvene sile. Posledično pa za napad prosrbske levice na slovensko samostojnost ter za maščevanje levice nad vsemi tistimi, ki so zaslužni za osamosvojitev Slovenije. Po močni oslabitvi osamosvojiteljev, si prosrbska levica močno prizadeva, da bi Slovenijo spet pahnila v balkansko zvezo.

  
     

nazaj

    
     
     
    
  

Prosrbska levica - peta kolona

 

 

Za mnoge iz prosrbske levice, ki vseskozi blefirajo z zaslugami za slovensko osamosvojitev, je to razodetje resnično precej boleče, saj njihova dejanja kažejo, da so od leta 1918, pa vse do danes močno delovali v smeri razbijanja, ropanja in balkanizacije Slovencev.1 Za prosrbske liberalce je značilno, da javnosti govori eno, dela pa večinoma prav nasprotno. Tako je tudi z osamosvojitvenimi zaslugami. Dejstvo je, da so se vseskozi z vsemi sredstvi trudili preprečiti slovensko osamosvojitev (rezultat referenduma, demilitarizacija Slovenije, Kučanova razorožitev TO, itd.).

 

V izdajstvo proti slovenskemu narodu so zabredli celo tako globoko, da so praktično vsi vidni politiki levice, delovali v široki fronti proti samostojni Sloveniji celo potem, ko je bila že defacto osvobojena srbske nadvlade in samostojna. To lepo pove nekdanji mednarodni sekretar levice Piero Fassino, ki je v svojem delu Per passione razkril, da so ga jeseni leta 1991 najvišji in najvidnejši slovenski komunisti od Milana Kučana naprej rotili, naj Italija ne prizna Slovenije in naj proti samostojnosti Slovenije lobirajo še pri drugih evropskih državah.2 Ni potrebno biti niti mislec niti prerok za logično spoznanje, da so ti isti prededipalni skrajno levaški komunistični petokolonaški psiho-izdajalci, na referendumu 23.12.1990 glasovali proti slovenski samostojnosti!

 

 

 
Milan Kučan izjemno spreten politik, ki zna pred javnostjo za ohranitev volilnih glasov igrati eno, v isti sapi pa v ozadju brez kančka slabe vesti delati popolnoma nasprotno.

 

 

Če je bil do sedaj časovni trak dogodkov dokaj napet in pisan, pa je pred letom 1989, pa vse tja do leta 1945 precej dolgočasno enoznačen, kot je bila premočrtna rušilna moč komunističnega sistema. Komunisti, ki so bili najbolj zamazani s krvjo, so prevzeli najbolj vplivne državne in družbene položaje. Od osebkov najslabše vrste (lažnivcev, prevarantov, kriminalcev, zločincev), ki so držali vse položaje v svojih rokah, ni mogoče pričakovati poštenosti, pravičnosti, pozitivnih zgledov, etike in moralne drže. Da so svoje negativne lastnosti preko vplivnih položajev prenašali navzdol na podrejene in sčasoma čedalje širše na celotno družbo in na odnose na različnih nivojih in področjih pa je tudi preko posledic močno vidno.

 

Vendarle pa je za pravilno sliko prehoda družbenih vzorcev zelo pomembno upoštevati še dejavnik vzgoje in izobraževanja različnih generacij. Prva generacija, ki je hote ali ne vstopila v komunistično družbo, je bila vzgajana še v moralno in etično zdravem okolju Avstrije. Imeli pa so tudi zdravo domovinsko in narodno zavest. Mlajša generacija je bila vzgajana že v času stare Jugoslavije, ki je bila moralno in etično na nižjem nivoju kot Avstrija, poznal se je tudi že vpliv srbske "kulture" podkupovanja, izigravanja, prevar, itd. Jugoslovanska domovinska zavest je bila močna, medtem ko se je narodna zavest Slovencev močno pobijala. Generacije, ki so leta 1945 vstopile v nenaraven, torej sprevržen komunistični sistem, so bile vzgajane v dokaj zdravem sistemu in so s svojimi miselnimi vzorci blažili surovost komunističnega sistema.

 

Leto za letom in desetletja, pa so zdrava pokolenja umirala, v družbeno središče pa so vstopale nove generacije. Za bodoče, prihajajoče generacije pa so komunisti v okviru šolskega sistema pripravili izobraževanje, ki je bilo v skladu z zablodami in lažmi komunistične indoktrinacije. Za razliko od ostalih predelov Jugoslavije, je v Sloveniji in Makedoniji potekal še aktiven proces raznarodovanja.

 

V začetku 60-ih let za Slovence ni bilo dovolj dela, zato so komunisti našli rešitev v izselitvi mnogih nezaposlenih Slovencev v tujino, večinoma v Nemčijo. Le nekaj let po izselitvi Slovencev, ki so izpraznili prostor, pa je v Sloveniji "nastala strahotna potreba" po delovni sili. V Slovenijo je bilo z namenom balkanizacije Slovencev, s tajnim političnim dekretom priseljenih na desettisoče Balkancev. Ne zaradi potreb, kot se je lažno prikazovalo v javnosti, pač pa so potrebe vnaprej politično ustvarili. Zakaj so tovarne težke in predelovalne industrije z nizko dodano vrednostjo negospodarno gradili v Sloveniji, ne pa na jugu, kjer so bile rude, surovine in delovna sila? To bi bilo edino razumno in gospodarno? Podobno kot je v zadnjem času razvidno iz primera »pomanjkanja zdravnikov«, s katerimi bi prosrbski liberali radi z Balkanom razredčili še zadnjo »preveč slovensko« panogo.

 

 

planirana balkanizacija slovencev, jugoslavija, delovna sila, surovine, negospodarno, bratstvo in inotnost

 

V 60-ih in 70-ih letih načrtna naselitev Balkancev v Slovenijo

takrat naselitev "bratstvo in enotnost", danes ugnezditev multikultura in strpnost

 

 

Vse to programirano delovanje je iz leta v leto nižalo kulturno raven Slovencev, razraščal se je kriminal, ki je med slovenskimi Balkanci kar 49 x bolj razširjen, kot med Slovenci. Med Slovence so prišli močni impulzi balkanske nekulture, nespoštovanja drugih, brezmejne arogance in nasilnosti. Nekateri pozneje priseljeni južnaki so bili sami zgroženi nad tem, da je bil po njihovih besedah: »v Slovenijo priseljen z juga sam krš od ljudi«.

 

Delo ni bilo več vrednota, napredoval si lahko le, če si imel prave zveze, korupcija se je razraščala, brez podkupovanja marsikje zadeve sploh niso napredovale. Pridnim je bilo naloženo še več dela, pametne in prodorne, ki se niso vtirili v ozkotirni vlak komunizma, so previdno izločili. Slovenska domovinska zavest je bila preganjana kot kuga. Spodrezovali so vse korenine samoniklosti, ki so bile globje od komunistične revolucije. Med ljudmi je padala morala, širile so se krivice, etika ni bila zaželena. Zgled uspeha in napredovanja so ostalim dajali tisti, ki so se podrejali nemoralnim, primitivnim in s krvjo zamazanim komunističnim oligarhom.

 

Poučevanje slovenščine je bilo preoblikovano tako, da bi učencem predmet čim bolj zagabili. V Sloveniji je bil vsesplošno obvezen predmet srbohrvaščina, obratno pa se ni izvajalo. Šolski programi in način poučevanja mladine, je bil pod močnimi pritiski ciljev izprijenih komunističnih lobijev. V visokem šolstvu to velja še posebno za družboslovne fakultete.

 

 

grafiti zmajski most, liberalizem, psiho-drhal, vandalizem, gospodarska škoda

 

"Grafiti avgusta 2012" pri zmajskem mostu v centru Lublane.

Psihodrhal, ki jo spodbuja levica in celo mediji mdr. oddaja Studio City,
na ogled turistom in v dokaz o

bolnosti liberalnega dela slovenske družbe.
 

 

V zadnjih letih pred propadom Jugoslavije so se v šolstvu razpasle ultra liberalistične metode poučevanja s ciljem razvrednotenja slovenskega naroda, posplošenja morale in zahodno evropskih vrednot. Na teh fakultetah predvedm na FF in FDV je beseda Slovenec, slovenski postala psovka. Generacije mladih so bile izšolane v nestrpnosti do vsega, kar je slovenskega, zanimivo pa ne do tistega kar je srbskega. Slednjega so močno spodbujali skrivanega pod plaščem multikulturnosti.

 

Po osamosvojitvi Slovenije je obvladovanje šolstva, civilne družbe in sploh celotnih centrov družbene moči ostal v rokah preimenovanih komunistov. Ti so šolstvo popolnoma zlorabili za še dodatno širjenje skrajno ultraliberalističnih pristopov in vsebin za poneumljanje mladine, odgovornost, dolžnost, spoštovanje, potrpežljivost, ljubezen do domovine ter moralo in etiko, so zamenjale pravice, zahteve, dragi izleti, negativnost, sebičnost, nestrpnost, nekultura, uničevanje, multikultura, medšolski dopust, omalovaževanje slovenstva, izsiljevanje, kraje, mamila itd. Višek vsega pa je od vodstva šol aktivno spodbujanje pedralizma med mladimi. Rezultati liberalistične dekadence družbene vzgoje, so se nujno morali poznati v produktu, ki so ga načrtno vsiljevali celotnemu, tudi zdravemu delu družbe.

 

 

grafiti, trubarjeva ulica Lublana, liberalizem, psiho-drhal, vandalizem, gospodarska škoda

 

"Grafiti" avgusta 2012, Trubarjeva ulica v centru Lublane.

Psihodrhal je s podporo levakov posvinjala že na stotine objektov

po Lublani in povzročila gospodarsko škodo, ki gre v milijone.

Normalnim ljudem negativnost povzroča neprijetne občutke,

turistom pa vtise bolne, samouničevalne družbe.
 

 

Ta pa se odraža v popolni podivjanosti, sebičnosti, nestrpnosti, brezmejnemu egoizmu in nekulturi, upadu znanja, nezainteresiranosti, bebavosti in drugih lastnostih, ki nobeni kulturi ne more biti v ponos, državi pa ne upanje v napredek. Popolnoma nesprejemljivo pa je, da so nad izmečki družbe, ki so jih z liberalistično permisivno vzgojo sami ustvarili, odgovorni dvignili roke. Učitelji si marsikje ne upajo z dijaki na zaključni maturantski izlet. V bistvu ta samokritika pove zadosti o sprevrženosti liberalistične vzgoje, ki pa jo liberalni družbeni krogi in drugi odgovorni nikakor nočejo spremeniti. K sreči nekateri mladi prihajajo iz zdravih domačih okolij, tako da so vsaj nekateri še normalni, a tudi na teh je liberalistično razsulo pustilo posledice.

 

Ni se mogoče znebiti vtisa, da je namen podpornikov liberalistične vzgoje pravzaprav vzgojiti osebke, ki bodo ustaljeno in urejeno tradicionalno družbo do temeljev razrvali in za vedno spremenili v trajno konfliktno, kriminalno in duhovno proslulo družbo haitskega tipa. Kakšen pa je namen tega družbenega razsula? Namen je ta, da se družbo čez glavo zaposli s tem, da se ukvarja z duhovnimi, duševnimi in materialnimi posledicami konfliktnih razmer, ki jih ustvarja liberalizem, npr. multikultura, mešanje prebivalstva, nevzgojena in neodgovorna mladina, relativizacija vsega, podiranje moralnih in etičnih meja, itd.

 

 

Končno stanje liberalistične zablode, libaralizem, ultra levica, posledice, uničevanje in rušenje, morale, etike, urejene družbe

Končno stanje liberalistične zablode (brez komentarja)

 

 

S tem ko je družba večplastno razklana, se energija porablja za odpravljanje posledic duhovnega in materialnega razbijaštva, npr. pet psihologov, šola, sosedje, idr. se ukvarjajo z enim samim permisivno vzgojenim osebkom, za urejanje, napredek in rast zdrave družbe pa energije ni več, zato bolna družba ne more zdravo obrambno odreagirati na parazite, ki brezmejno izsesavajo družbo, so medsebojno dobro povezani in obvladujejo vse ključne centre moči. Tako psihopatski paraziti z lahkoto obvladujejo družbo. Toda tako nazadujočo družba zaradi porušenih vrednost neizbežno drsi v duhovno, posledično pa tudi materialno temo, od katerih tudi paraziti ne bodo imeli več dosti koristi. Za liberalističnim izčrpavanjem bo ostala popolna beda in dolgoročno razsulo družbe.

 

Ob vseh dejstvih učinkov liberalističnega razbijaštva, je skrajno hinavsko iskati razloge za posledice ultraliberalnih zablod v pesticidih, saj gre za kronološko jasne in iz dobe v dobo čedalje hujše konkretno razvidne učinke ultraliberalnih zločinov proti človeštvu.

 

Napačna vzgoja ne pusti trajnih posledic v možganski skorji in posledično podivjanost le pri človeku, pač pa tudi pri drugih bitjih. Naprimer napačno vzgojen pes je vir stalnih konfliktov in problemov, tako za lastnika, kot tudi za okolico. Drug primer je popolnoma zdrav medved, ki po tem, ko se navadi hraniti iz smetnjakov blizu človeških bivališč, lagodnega načina preživljanja ni več pripravljen zamenjati za naravno življenje. Tak medved se bo znova in znova vračal k lahkemu (liberalnemu) stilu življenja in za dosego svojega cilja ogrožal okolico. Podobnih primerov pa je še polno. Za vzpostavitev normalnega, zdravega stanja, največkrat pomaga le odstrel tako vzgojenega bitja.

 
1 Liberalizem in vprašanje slovenstva, Jurij Perovšek, Založba Modrijan, Lublana 1996
2Per passione, Piero Fassino, kjer italijanski komunistični prvak priznava, da so ga slovenski komunisti 1991 prosili, naj Italija in EU ne priznata Slovenije!

  
     

nazaj

    
     
  

 

  
    
  

Gravitacija blata
Zoran Janković ali Gregor Virant

 

 

Demokracija se je danes res oddaljila od osnovnega namena prenosa odločanja na celotno aktivno družbo. Problem pa ni v volitvah, pač pa v povojni vsesplošni liberalizaciji evropske družbe. Ne gre zgolj za pridobivanje politične moči levice, pač pa za vsesplošni vpad liberalnih miselnih okvirov v stabilno družbo, kar pomeni izgon ustaljenega naravnega delovanja ter ponor človeških vrednot in morale. Sprva učinki svobodnih, pozneje brezmejnih nazorov, niso imeli velike moči. Ko pa se je ta poguben organizem razraščal, tako kot se preko mere razbohotijo invazivne tujerodne vrste, so začeli v ustaljene vzorce dojemanja butati učinki pogubnih rezultatov napačne poti družbenega tavanja.

 

Tako so namesto vrednot, ki so bila prej lepilo družbe, čedalje bolj prevladovale sebičnost, pohlep, egoizem, lenoba, mehkužnost, neodgovornost, brezbrižnost in drugi plodovi liberalizirane družbe. Ti pa so predpogoj za nenormalno bohotenje podkupljivosti, nemoralnosti, neodgovornosti in izigravanje. S tem pa se je demokracija sprevrgla v izdajo volivcev, ki so svojemu izvoljenemu poslancu dobronamerno podelili zastopstvo interesov na političnem odru. Sčasoma so paraziti sebi na kožo napisali in sprejeli tako zakonodajo, ki jim omogoča kar največjo neodvisnost od volje volivcev. S klientelističnimi povezavami pa so si zagotovili ohranitev in širjenje svojih pozicij, na škodo demokracije in v škodo volivcev. V Sloveniji ne more nastati nova stranka iz sredine neokuženih ljudi, kajti mediji jih v interesu ustaljenih strank in že prepoznanih obrazov popolnoma ignorirajo. Katera politična opcija že obvladuje medije?

 

Blizu resnice je Boštjanova trditev, da pri volitvah priplava na površje blato. Tega je bilo sprva manj, a so nove stranke izrinile poštene in dobronamerne ljudi, ki jim strankarska disciplina ni bila na prvem mestu. V levici pa so vedrili že zdavnaj preverjeni in disciplinirani kadri. Omenjeno blato se je le prilagodilo novim razmeram. Pa se ni bilo treba kaj dosti prilagajati, kajti levica je itak obvladovala vse centre družbene moči in jih nikoli ni spustila iz rok. Ne glede na splošno resnico, da politika privablja sociopate kot drek muhe, pa je naivno misliti, da bi desnica lahko dolgo le s poštenim in pravičnim delom kljubovala politikom na levici, katerim je smrad in plavanje na laži, kraji, ponarejanjih, sprenevedanju in drugemu blatu bilo tako domače, da so se duhovno poistovetili z njim.

 

 

Oblast, blato, komunizem, jara gospoda, Zoran Janković, Pozitivna Slovenija, Gregor Virant, Lista Virant

 

Ob tranziciji komunistično blato ni usahnilo.
Kdo smrdi Janković, Virant?

 

 

Plod tega družbenega blata so tudi instant stranke. Če pri drugih temah Boštjan M. Zupančič poskuša narediti vtis poštenega svetovljana, pa tu ne more skriti svoje prave plati in namere. Politiko v kateri je največ blata, sprevrženosti, izprijenosti in celo petokolonaštva ščiti, izpostavi pa Virantovo stranko, oz. kot primer potuhnjenega politika brez moralnih meja izpostavi Gregorja Viranta, pri tem pa celo navede, da je manever izvedel zato, da bi Janezu Janši prinesel več glasov. Tukaj pa Boštjan M. Zupančič pokaže, da je pravzaprav on sam pacient, ki potrebuje pomoč. Ali spada med tiste osebke, ki notranje stiske bolezensko rešujejo tako, da svoje nagibe zrcalno pripisujejo drugim? V čem je problem?

 

Ne gre za to, da bi Gregor Virant storil kaj sprevrženega, ne, problem je v tem, da je prosrbska ultraliberalna levica najprej zrušila Boruta Pahorja, ki mu ni bilo vseeno za srbsko izčrpavanje Slovencev, nato pa hotela kar brez volitev ustoličiti Zorana Jankovića za premierja. Ko ji to ni uspelo, je podtalno začela trgati in razbijati desnico. S pomočjo medijev, ki jih obvladuje, je ustvarila stranko Gregorja Viranta ter s tem močno oslabila SDS, hkrati pa je skrbela, da je zadosti zaostajal za njenim prvim dirkačem Zoranom Jankovićem. In zakaj taka zamera Gregorju Virantu? Zaradi tega, ker je to levo stranko ustvarila levica, po volitvah pa je Gregor Virant obrnil hrbet levici in jim s tem dal košarico za nadaljevanje srbskega izčrpavanja Slovenije. Torej ni nič čudnega, če je brez vsake zavore besnela, da ji skrajno sprevržena prededipalna igra ni uspela.

 

Kar pa je čudno je to, da si nekdo, ki v vrhu evropskega sodstva deli pravico, ki se predstavlja kot neko moralno avtoriteto in zaupanja vredno osebnost, spusti tako nizko, da sicer zelo zvito in zavito, brani to do neba pokvarjeno zaudarjajočo greznico slovenske družbe. Pri njem gre le za zapozneli odjek enega od številnih družbeno prepoznavnih levih kolaborantov, brezmejno pokvarjenega slovenskega liberalizma. Taka sta tudi Matjaž Hanžek in Manca Košir, ki sta prav tako, s podporo te lavaške greznice, ustanovila instant stranko, pa se Boštjan M. Zupančič ni obregnil ob to dejstvo, kot se tudi ni obregnil ob instant stranko Zorana Jankovića. Le zakaj? Zaradi neodvisnosti in poštenosti? Zakaj Boštjan M. Zupančič, čeprav zelo, zelo dobro ve, da je levica že od samega začetka ustvarjala instant stranke (SNS, Krščanske socialiste, Desus, As, idr.), hinavsko podtikala svoje kadre v desne stranke in podkupovala desne poslance za podporo levici, z namenom šibitve desnega političnega pola, nič ne reče o tem?

 

Ali je krivično, če to liberalno združbo kateri pripada tudi Boštjan M. Zupančič, od nemoralnosti in odsotnosti najosnovnejših vrednot imenujemo do neba zaudarjajoča greznica slovenske družbe? Ni mogoče razumeti, zakaj Boštjan M. Zupančič o prededipalnosti ni ničesar spregovoril na primeru Zorana Jankovića. Tisti, ki so imeli z njem opravka povedo, da gre za popolnega egoista, sociopata brez moralnih in etičnih preprek, ki je za zadostitev svojih ciljev pripravljen brez najmanjšega delčka vesti uničiti vse okoli sebe.1 Kaj ni ravno Zoran Janković z Milanom Kučanom in drugimi gravitirajočimi glavami, izredno zanimiv praktični primer prededipalca, ki ju vsi poznajo?

 

Se pa verjetno Boštjan M. Zupančič strinja, da bi bilo mnogo potrebnejše posvetiti pozornost volilnemu telesu Zorana Jankovića, kot izprijenemu osebku s srbskimi koreninami in zastopniku srbskih mafijskih interesov? Zares zaskrbljujoče je, da je neka figura na katero se lepijo kraje, izsiljevanja, izkoriščanje položaja, pranje denarja, izprijenost, barabije, prevare, aroganca, vpetost v srbsko mafijo in druge liberalne »vrednote«, zgled in vzor kar 1/3 volilnega telesa, od katerih mora večina biti prededipalcev. Da je že tako velik delež državljanov in Slovencev prežet z učinkom liberalnih družbenih produktov, in da tako velik del volilnega telesa pritegne radikalna negativnost, čeprav pod imenom pozitivnosti, pa je tako drastičen družbeni problem Slovenije, da lahko tisti s pošteno dušo in zdravo naravno pametjo le nemo strmijo!

 
1Spoznanje več predsodek manj, Radio Ognišče, 24.8.2012, 0:22 s

  
     

nazaj

    
     
     
    
  

Uničevanje Slovencev,
najmočnejši nagon liberalcev
 

 

Zakaj je Boštjanu M. Zupančiču pogled od alarmantnega problema Slovenije odstrmel drugam? Da bi dopolnil venček zapovedanih liberalnih tem, ki jih levaki složno dogovorjeno, dan za dnem usklajeno, mantralično kvakajo kot žabe iz blatne mlake, mora Boštjan M. Zupančič izpolniti še svojo ideološko liberalistično dolžnost blatenja Slovencev. Pri tem pa spet zagreši nič koliko neresnic, a saj to je ravno namen liberalcev, pri izvajanju programiranega uničevanja slovenstva.

 

Pri tem izpostavi materinski kompleks, ki je menda značilen za hlapčevske narode. Gre za izredno problematično izjavo, ki nima povezave z resnico, ali pač? Narodi niso nehlapčevski in hlapčevski, pač pa miroljubni in napadalni! Med prve spadajo slovenci, Slovaki, Čehi, Makedonci, Bolgari, itd. Med druge pa Nemci, Francozi, Italijani, Madžari, Angleži, Hrvati, Srbi, Rusi, itd. Dejstvo je, da slovenska tradicionalna družba ni bila odprta mehkužnosti, ker je naravno življenje samo poskrbelo za zdrave odnose. S širitvijo življenja oddaljenega od narave, s širitvijo liberalnih idej in feminizma, kot krona pa preobilica časa vloženega prikrito ali odkrito psihiranje, so se širili tudi nenaravni odnosi od žensk na moške.

 

Ivan Cankar kot tipičen liberalec je bil izjemno prepoznaven in vpliven, a to ne pomeni, da ta vplivna moč pretehta številčno večino, ki je v njegovem času rasla v zdravem kmečkem okolju. Na bojiščih se »nikdar« niso bojevale babe, pač pa moški. Slovenci pa so bili znani kot zelo hrabri in dobri vojaki, za razliko od Črnogorcev in Srbov, ki so hrabri le pri opletanju z jezikom.

 

Za razliko od Slovencev, so v njihovi okolici kot babe še najbolj izkazali Italijani. Kako to, da narod maminih zasvojencev, torej velikega materinskega kompleksa, Boštjan M. Zupančič ne vidi kot hlapčevski narod? Po razbohotenju liberalizma, je velik del mlade generacije Slovencev res postal mnogo preveč pasiven, mamine maze. Danes je to res velik problem, a v letu 1918 so bili Slovenci na splošno zdravi.

 

Ivan Tavčar-lagali bomo, liberalizem, laž, spreobračanje

                           Ivan Tavčar - lagali bomo !1

 

 

Poglejmo Makedonce, ki so bili prav tako od antike naprej vedno nekomu podrejeni, a so danes narodno pokončni in samozavestni, ker jim nihče ne pobija narodne zavesti, tako kot liberalci Slovencem in to že vse od leta 1918, ko so liberalni hlapčiči v naročju Srbov, samospoštovanje in pokončnost zamenjali za hlapčevanje Srbom in petokolonaštvo.2 Gregor Žerjav je v začetku leta 1920  "..odpravil še tisto malo avtonomnosti, ki jo je imela deželna vlada8 in jo povsem podredil belgrajskim centralnim oblastem" (op.a: Srbom).3 Ivan Tavčar je poudarjal: "..da mora srbski duh nas vse prešiniti.. ..tako da bo stavba zgrajena za večno.. ..smo en narod.. ..moramo hoteti, da brani Srb našo mejo na severu.."4  Od takrat naprej pa liberalci vse Slovence rinejo v svoje odvratno hlapčunstvo. Pri Slovencih je problem travno v tem, da polovica naroda (liberalci) z namenom slabitve izdaja drugo, narodno zavedno polovico. Tega izdajstva pa pri normalnih narodih ni. V liberalnem izdajstvu je slovenski narod, glede na ostale narode nenormalen.5

 

Besedičenje o slovenskem hrbtu, ki je vajen biča in si ga po stoletjih že prav želi, ne kaže na resnico, pač pa na grozljivo spoznanje, da Boštjan M. Zupančič ne pozna zgodovinskih dejstev o Slovencih. Ponavlja liberalistične ideološke mantre, niti ne zna realno pretehtati situacijo. Zakaj ne? Prvič, v današnji Sloveniji niso bivali le Slovenci, pač pa deloma tudi Nemci, Italijani in Madžari. Kako je lahko nekdo tako samozavesten, da Slovence proglasi za hlapce, predstavniki drugih narodov, v isti družbeni vlogi (hlapci) kot Slovenci, pa naj ne bi bili hlapci?

 

Potem poglejmo samo na Apeninski polotok. Ogromna večina prebivalcev polotoka je bila podložnih kmetov in njihovih družinskih članov, tako kot Slovenci v Sloveniji. Ali Boštjan M. Zupančič trdi, da so bili bolj svobodno podložni, da so lažje prenašali tlako, da so jih manj izžemali? Ali zato Italijani niso bili hlapci? Kolikor vemo, je bilo med Slovenci bistveno več uporov, kot med Italijani. Ali so se postavili po robu izkoriščanju iz neuravnovešenosti, iz tradicionalnega materinskega kompleksa in mazohizma, ali iz zdravega čuta za pravico, resnico in iz moške hrabrosti braniti svoje? Modele s takimi izjavami bi tisti zdravi ljudje gledali kot neuravnovešeno čudo neskončne zaplankanosti in neumnosti.

 

 

Iuramentum sclauonicum, Slovensko besedilo, 1637, prisega, slovenski plemiči, Koroška 

 

 

 

 

Iuramentum sclauonicum6,7


Slovensko besedilo iz leta 1637, po katerem so plemiči na Koroškem prisegali vazalstvo krškemu škofu. Prisega se je odvijala pri Gospej Sveti. Fevdalna prisega je bila še do prve polovice 18. stol. slovenska oz. do konca fevdalizma.

Tekst je eden od tistih dokazov, ki razbijajo mit o slovenskih podložnikih in nemških plemičih.

 

 

Da Slovenci niso bili le podložni, pač pa so imeli v okvirih dežel t.i. Notranje Avstrije (naslednice Karantanije, predhodnice močno okleščene Slovenije) svoje plemstvo, Boštjan M. Zupančič ne ve ničesar. Žal je v zadnjih treh stoletjih prevladal vpliv in pritisk Dunaja in nemščine, ki pa prej med plemstvom ni bila tako razširjena, kot je bilo razširjeno pisanje v nemščini. Tudi France Prešeren in Matija Čop sta si dopisovala v nemščini! Sta mar bila Nemca?

 

Če so Slovenci hlapčevski narod, potem bi morali biti hlapčevski tudi Nemci na Koroškem in Štajerskem, saj so bili ti isti še nedolgo nazaj, največ pred nekaj stoletji še Slovenci. Torej je tem ljudem moral ostati tudi slovenski hlapčevski sindrom in materinski kompleks, ali pa je problem nekje drugje? Kje Boštjan? V tem, da so Slovence zadnjih 100 avstrijskih let najprej zatirali, poneumljali in jim lagali Nemci, od leta 1918 pa Srbi s podporo slovenskih liberalcev.

 

Slovenski problem je izguba narodno gravitacijskega vodilnega sloja, ki bi ga lahko uspešno nadomestili po letu 1918, če bi vsi deli slovenskega naroda delovali za narodovo dobrobit. Namesto tega pa so liberalci Slovencem rezali korenine, ponarejali zgodovinska dejstva, jih (pri)selili iz močvirij, jih sistematično raznarodovali (balkanizirali), jim vcepljali manjvrednostni kompleks, uničevali jezik in druga skrajno zavržena izdajalska dejanja.2

 

Kako to, da imajo npr. Italijani, Hrvati ali Nemci pokončno držo ter visoko narodno in jezikovno zavest? Zato, ker so ljudi vzgajali v narodno zavednem duhu, tudi s prisvajanjem tujih stvari in uspehov. In kako je bilo pri Slovencih? Najprej so v 19. stol. spodrezavali slovenske korenine, zgodovino, etnološko bogastvo in uničevali slovenski jezik avstrijski Nemci, v 20. stol. pa slovenski liberalci, oz. preko njih Srbi. Mnogokrat so slovenske stvari, bodisi po neumnosti, bodisi zaradi namernega uničevanja pripisovali tujcem. V 21. stol. slovenski liberalci še vedno aktivno zavirajo in uničujejo slovensko zavest in korenine.

 

Spomnimo se srbo-liberalnega blokiranja uvedbe domovinske vzgoje, etike, verstev idr. narodno pozitivnih tem, ki so jih v šole želele uvesti domovinske politične sile. Nato srbo-liberalno izobčenje vsebine o slovenski osamosvojitvi, temeljnega koraka za samostojno Slovenijo na zadnji dan šolskega leta. Italijani in Nemci za utrditev jezika, ki je itak že svetovno usidran jezik, sinhronizirajo tuje filme. Ko so želele domovinske sile za ogrožen slovenski jezik storiti isto, so srbo-liberalci zagnali medijski pogrom in organizirali petokolonaške izdajalce, da so v javnem sektorju na vse mogoče načine blatili utrjevanje narodne in jezikovne pokončnosti.

 

Italijanska mladina se uradno uči angleščine, neuradno pa država vleče take poteze, ki vodijo v stanje skoraj popolnega neznanja tujih jezikov. Kaj pa pri nas? Male Slovence silijo k učenju tujih jezikov že v vrtcih, ko gre za jezikovno raznarodovanje najobčutljivejša leta! Ali to koristi utrjevanju slovenske pokončnosti in ponosa? Na družboslovnih fakultetah so namenoma postavljeni profesorji, ki imajo nalogo blatiti in izničevati vse slovensko ter študentom ubiti vsakršno narodno in jezikovno zavest ter pokončnost. Promovirajo Slovenceljne in razglašajo narodno zavest za fašizem. To je skrajno bolno!

 

To stanje kaže na to, da slovensko narodno telo zaradi protislovenske izdajalske dejavnosti srbo-liberalne drhali že dolgo ne živi več normalnega naravnega življenja, pač pa da so ga napadli srbo-liberalni psiho-paraziti, ki jim je cilj ta organizem popolnoma uničiti. Ali je po vsem tem še čudno, da je slovenska narodna, državna, zgodovinska in jezikovna zavest rakava?

 

 

prehod fevdalizem, nova doba, nemci, slovenci, italijani, izdajstvo liberalcev, sramotenje slovenstva, rezanje korenin, uničevanje narodne in jezokovne zavesti


Slovenski liberalci so v Jugoslaviji skrbeli, da tlačenje slovenstva
ni bilo prekinjeno. V Sloveniji pa narodno izdajstvo še nadgrajujejo.

 

 

Nato pa se najde eden od vidnejših predstavnikov te iste liberalne drhali in »znanstveno« ugotovi, da gre pri Slovencih za prirojen materinski kompleks, za mazohizem, skratka, da imajo Slovenci to že »v genih«. Pri tem v podkrepitev navrže celo podtaknjen »slovenski pregovor«, ki to ni, saj so pamflete za potrebe zgoraj navedenih metod uničevanja slovenskega naroda, ustvarili šele liberalci. Medtem pa za številne prave slovenske pregovore, ki jih je ustvarilo zdravo okolje, npr. »brez dela ni jela«, »povej mi s kom se družiš, pa ti povem, kdo si«, »kdor ne dela naj ne je«, »riba pri glavi smrdi« ne sliši.

 

Ali Boštjan M. Zupančič res ne pozna dejstev, ko navaja uboge izbrisane in uboge bosanske delavce, nad katerimi so se znesli surovi, prededipalni Slovenci materinskih kompleksov? Nekaterim izbrisanim se je res zgodila krivica, večino pa so liberalci dnevno, na vse mogoče načine celo telefonično, osebno in preko številnih medijev histerično obveščali in spodbujali, naj sprejmejo slovensko državljanstvo, a tega nekateri, čeprav zelo dobro obveščeni, niso storili. Le zakaj? Zaradi tega, ker so se zaradi osebnih koristi in računic sami, svobodno, brez prisile tako odločili.

 

Spoštovani Boštjan M. Zupančič, kakšen pravni spor pa bi nastal, če bi prebrisane prisilili, da sprejmejo slovensko državljanstvo? Če je bila to redna praksa totalitarnega sistema katerega dediščine zvest privrženec ste, pa kaj takega v demokraciji ni dopustno? Kaj storiti, če kljub napovedanim poplavam, po številnih pozivih nekateri ne želijo zapustiti svojih domov? Naj bo za posledice kriv tisti, ki je spoštoval njihovo svobodno voljo? Brez dvoma morate vedeti, da so ravno med izbrisanimi predstavniki tiste srbske mafije, s katero tako zvesto kolaborirate in ki Slovence z vašo pomočjo razdvaja, razbija in pleni že skoraj ves poosamosvojitveni čas.

 

Ti isti so naprej porinili Zorana Jankovića, ki je s projektom Stožice prisilil tisoče slovenskih obrtnikov, njihovih delavcev in družinskih članov, da so neprostovoljno »donirali« sredstva za stadion s tem, ko nikdar niso dobili plačanega svojega dela in so mnogi celo propadli. Kje pa je tu vaše sočutje? Podobno so propadli bosanski tudi delavci firme Vegrad (tudi SCT, Primorje, idr.). To je tiste firme, preko katere je srbska mafija brezobzirno izčrpavala slovensko gospodarstvo in denar preusmerjala na razne otoke, preko njih pa slovenski denar prej ali slej na Balkan. Kdo je potem kriv za bedo delavcev, Slovenci, ki jih srbska mafija preko bank in gospodarstva dnevno pleni in izčrpava, ali levaški liberalci, ki najbolj sprevrženih prededipalnih vzgibov, brez moralnih in etičnih zadržkov pri samouničevanju Slovencev kolaborirajo s Srbi?

 

1Moji spomini, 1. del 1853 - 1910, Ivan Hribar, Tiskarna Merkur, Lublana 1928, str. 423
2 Liberalizem in vprašanje slovenstva, Jurij Perovšek, Založba Modrijan, Lublana 1996, str. 37, 38, 58, 74, 80, 145, idr.
3 Liberalizem in vprašanje slovenstva, Jurij Perovšek, Založba Modrijan, Lublana 1996, str. 140
4 Liberalizem in vprašanje slovenstva, Jurij Perovšek, Založba Modrijan, Lublana 1996, str. 143
5Moji spomini, 1. del 1853 - 1910, Ivan Hribar, Tiskarna Merkur, Lublana 1928, str. 181
6 Slovenija, podoba evropskega naroda, Jožko Šavli, Založba Humar, Bilje 1995, str. 104
7 Deželni arhiv v Celovcu
8 Prva slovenska vlada 1918-1921, Bojan Balkovec, Znanstveno in publicistično središče, Lublana 1992
9 Uporniki z razlogom, Albin Mikulič, Ministrstvo za obrambo RS, Vojaški muzej, Lublana 2005, pdf
  
     
  

Članek objavljen 26.8.2012

  
     
     
     
     
  © zgodovina.eu.  -  kopiranje vsebine brez dovolenja je prepovedana  
  Stran je bila nazadnje spremenjena 20.01.2016  
     
     
     
  

nazaj