Obri, ali tuje Avari, so že za časa kralja Sama, torej kmalu po sesutju Rimskega cesarstva, zasedli Panonsko nižavje in tam gnjavili Slovence. Pa ne le na tej prostrani ravnini, pač pa tudi v sosednjih pokrajinah. Tako je Karantanija zaradi obrskega nasilja skoraj 300 let trpela hude izgube. Zaradi čedalje hujših napadov je v 8. stol. prosila Bavarsko za pomoč, kar je vodilo v dolgoročni dolg Frankom, ki se je kazal v sprejemu solnograške cerkve, padcu pod vpliv frankovske države, itn. Skratka, Obri Slovence, tako v Panoniji kot v Karantaniji, uničevali in jih pahnili v podrejenost, katere posledice so danes strahotne. Karantanija se je prelevila v Avstrijo, ki je danes nemška. Panonska nižina je bila madžarizirana in Slavonija je z ukrepi Marije Terezije postala Hrvaška.
Konec 8. in v prvih letih 9. stol. je združena karantansko-frankovska vojska Obre v več bitkah porazila. Karantanci niso bili zraven samo za okras, saj je prav Karantancem, znanim tudi kot Vinidi ali Sclavi, pripadel največji delež osvojenih ozemelj. Vir (226) pravi, da so se po Dolenji Panoniji začeli razširjati Slovani. Gre za pomanjkljivo informacijo, ki jo je treba podrobno razložiti.
1. Obrska oblast v Panoniji je minila in se je začela razširjati slovenska oblast. Panonijo je tu treba razumeti kot Transdanubijo, to je na ozemlju Drava - Gradiščanska - Donava, ki je po zasedbi predstavljalo vzhodni del Velike Karantanije.
2. Niso začeli Sloveni naseljevati Panonije, saj so bili tam že v času Obrov, njim podrejeni, a bili tam so. Nekateri zgodovinarji so ta vir tolmačili tako, da so Slovenci iz Karantanije kolonizirali Panonijo. To je norost, saj gorata Karantanija še zdaleč ni imela toliko prebivalstva, še manj presežnega, da bi lahko naselila prostrano, plodno Panonijo. Če so bili poraženi Obri, to še ne pomeni, da so bili poraženci tudi kmetje. Ko so bili poraženi Nemci in Italijani, ali to pomeni, da je bilo poraženo tudi okupirano prebivalstvo. To še ne pomeni, da si niti en sam kmet iz Karantanije za svoje novo bivališče in izbral od obrske oblasti osvobojene pokrajine. Vedeti pa je treba, da kmetje v političnih zadevah niso imeli nikakršne teže. Zato je vsako podobno navedbo o Karantancih in o Obrih treba gledati iz političnega vidika. Vir 2261 je treba razumeti tako, da so Sloveni začeli, vas za vasjo, razširjati svojo oblast v Panoniji, ne pa je naseljevati.
3. Latinska beseda Sclavi je prevedena kot Slovani, vendar je pravilen prevod Sloveni (Slovenci). Če bi šlo za Slovane, bi omenjali tudi Bolgare, Srbe (Raščane), Hrvate ter morda Polake in Čehe, vendar jih viri ne omenjajo. Ko gre za navedena ljudstva, jih vedno naštevajo ločeno, z njihovimi imeni in ne pod imenom Sclavi. To je moderna interpretacija. Ko pa se poleg naštetih imen v virih pojavljajo tudi Sloveni, so ti zapisani z besedo Sclavi. Če bi šlo pri latinski besedi Sclavi za Slovane, zakaj so potem naštevali še Bolgare, Srbe, Hrvate,… če naj bi že itak bili zajeti z besedo Slovani?
vir1
Ko so Sloveni prevzeli oblast v Panoniji, so iz nje začeli izganjati stoletne zajedavce Obre, ki so jim povzročili toliko gorja in jih pahnili v podrejenost Frankom. Da Slovenci do Obrov niso bili prijazni in da so jih po osvoboditvi izganjali iz svojih ozemelj, je več kot razumljivo! Saj po koncu vojne tudi okupatorskih Italijanov in Nemcev ne bi z veseljem gledali na svojem ozemlju. Franki pa so iz političnih vzrokov nasprotovali popolnemu uničenju Obrov. Obri bivajoči na slovenskem ozemlju so delali Slovence politično šibkejše. Franki so delovali v smeri, da bi Obri v primeru konflikta stopili na stran Frankov. In res. Ko je prišlo do konfliktov, Franki niso presojali po zgodovinski pravici, pač pa so Obre nasproti Slovencem vedno uslišali. Glej vire 26,2 38,3 39.4
Najprej je treba povedati, da imajo navedbe, ki jih o Karantaniji širi nemško zgodovinopisje, jasen cilj in sicer, razvrednotiti Karantanijo kot slovensko državo in s tem odvrniti identificiranje Slovencev s to enkratno starodavno državo na ozemlju vzhodnih Alp. Problem, ki ga imajo je ta, da so germanizirali današnjo Avstrijo. To pa želijo na vsak način prikriti in prikazati, kot da je bilo to ozemlje že od nekdaj nemško, ali kvečjemu, da je šlo tu in tam za minorne skupinice nepovezanih Slovanov.
Ti prebivalci za nobeno ceno ne smejo biti Slovenci! To bi to pomenilo, da je bilo to ozemlje vendarle slovensko! Če bi bilo slovansko, pa je bilo od vseh in od nikogar. S tem izničujejo jasne in nedvomne povezave. To je nekaj takega, kot da bi za Alzačane trdil, da so bili od nekdaj Francozi in da z Nemci nimajo nobene povezave!
Karantanijo omejujejo na malce širšo Koroško, ki se je na jugu ustavila na Karavankah, kar pa absolutno ne drži! Karantanija lepo sledi mejam rimskega Norika, le da se razteza tudi severno od Donave, na t.i. ozemlje Bavarske puščave, in na severu očitno meji na Bohemijo oz. Češko. Ta zemlja se imenuje Slovenija.
Ko Obri to ozemlje okupirajo, le ta ni več del političnega ozemlja Karantanije, zato se po tam živečih Slovencih imenuje Slovenija. Ko je osvobojena, pa ponovno pripada Karantaniji in se v političnem besednjaku imenuje Karantanija. To, da je Slovenija dokazano obstajala že v zgodnjem srednjem veku je razvidno iz virov.
Slovenija, ali latinsko Sclavinija je zajemala ozemlje celotne Karantanije in Spodnje Panonije (Transdanubije). Velika Karantanija je vključevala tudi tretjo Slovenijo, novoveško Slavonijo, kamor je nekdaj spadal tudi severni in osrednji del Bosne. Da Slovenijo enačijo s Karantanijo ter da so pod srednjeveško Slovenijo razumeli ozemlje Karantanije (do Češke) in Panonije (do Donave), je razvidno iz virov 248, 267, 324. Tu je treba opozoriti, da država ali dežela Slovanija (od Slovanov) nikdar v znani zgodovini ni obstajala, medtem ko Slovenija je obstajala in še vedno obstaja.
Da ime Sclavonia ali Slavonia v srednjem veku ne pomeni Slovanije ali (le) današnje Slavonije govori Sporazum, ki so ga sklenile 4 kartuzije, Žiče, Jurklošter, Bistra in Pleterje.4 Če bi dokument zadeval le podpisnike samo v okvirih dežele Štajerske, ali samo v okvirih dežele Krajnske, bi bil širše zgodovinsko dokaj nepomemben. Ker pa zajema pogodbene stranke iz dveh dežel, ni mogoče uporabiti le enega deželnega imena. Podobno v primeru Karantanije in Panonije. Izbrati je bilo treba naddeželno ime! In katerega so izbrali? Avstrija? Ne, zapisali so ime Slovenija! Resda v latinski obliki Slavonia. A ravno ta lepo razkriva, da ime Slavonia ali Sclavonia v resnici označuje ime Slovenija! Slovanije ne, ker ni nikdar obstajala. In preko tega je dokaj jasno, da tudi imena Slovani do 19. stol. niso poznali! Imena Slavi ali Slawen, ki se v zahodnih jezikih uporabljajo tudi za označevanje jezikovno sorodnih ljudstev, izhajajo iz imena Sloveni in ne iz imena Slovani, ki je nastalo šele v 19. stol.
Da se je nekdaj na ozemlju sedanje Spodnje in Zgornje Avstrije (Bavarske puščave) govorilo slovensko, pričajo ne le država Karantanija, ki je mejila na Češko, ne le slovenska imena, ki jih najdemo na tem ozemlju, pač pa tudi viri. Ti povejo celo, da se je ta zemlja imenovala Slovenija. To je razvidno iz virov 248, 267, 324, pa še kakšen bi se našel. O tem je danes pregrešno govoriti, saj le redko kdo verjame, da so nekdaj Slovenci živeli tako daleč proti severu.
Solnograški viri so vedno radi skrivali ali zmanjševali, karkoli je že bilo slovenskega, po drugi strani pa so lagali in potvarjali dejstva o nemškem elementu v Karantaniji in le tega poveličevali. Brez pretiravanja bi lahko solnograški škofje pisali tudi o Slovencih na današnjem Salzburškem, vendar so to prikrivali. Za njih je bil velik uspeh, da so Slovence potisnili daleč stran, na vzhod Zgornje Avstrije in v Spodnjo Avstrijo. Manipulacija, ki je bila takrat videti kot mojstrski dosežek, je danes, ko je skoraj celotna Karantanija ponemčena, grozno nadležna cokla.
vir8
vir9
vir10
Da se o Slovencih in o Sloveniji piše tam na severu ob reki Donavi! Ne to pa ne. Zato je ime Sclavoni in Sclavonia nujno treba prevajati s Slovani in Slovanija. S tem Nemci Avstrijo kot proizvod germanizacije posplošijo na Slovane. Slovani pa so lahko tudi Rusi, Čehi, Polaki, itn., vendar ne Slovenci. Da je nesreča za Nemce še večja, vir iz 14. stol. navaja, da so maše na Dunaju potekale v slovenskem jeziku.11,12 Spet ena nerodnost, ki jo je treba zmanipulirati.
Vendar, če so Nemci uspeli poneumiti ljudi in celo samo znanost, ko so Slovence razdvajali na Vindišarje (skoraj Nemce) in Slovence (Jugoslovanarje), potem prostora za razsajanje neumnosti ne bo nikdar zmanjkalo.
Leopold Stainreuter von Wien, Konrad Josef Heilig, Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, letnik 47 (2-3), Innsbruck sep. 1933, str. 265
