Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

  RAZISKAVE  ŠOLSTVO  POLITIKA  MEDIJI  SORODNO 

To display this page you need a browser that supports JavaScript.

     
     
  

Pogodba Maister-Passy
o razmejitvi med Slovenci in Nemci

 

 

 

Dne 25. novembra dopoldan,1 sta general Rudolf Maister, komandant Štajerskega obmejnega poveljstva  in polkovnik Rudolf Passy, opolnomočenec Odbora za javno blaginjo in vojne komande Gradec v Mariboru podpisala vojaško-gospodarsko pogodbo, ki je vsebovala 12 točk, veljati pa je začela 30.11.1918 ob 12. uri opoldne.2 Po tej mednarodno veljavni pogodbi bi slovenske čete zasedle ozemlje po črti: Št. Pavel, Grebin, Wageberg, Slovenski Šmihel, Krnski grad, Trg, Belak, Šmohor in proti jugu do državne meje.

 

28. novembra je General Maister ukazal, da se nemške čete na Štajerskem umaknejo do Wildona (12 km S od Lipnice), zato deželni glavar Štajerske protestira pri NV. Ta pa poverjeniku za narodno obrambo, dr. Lovru Pogačniku naloži, da: "ukaže generalu Maistru, da ne sme dalje prodirati, in ga poduči, da nima pravice zahtevati demarkacijske črte.."3

 

 

Wildon: Dividing line by Maister-Passy treaty 25.11.1918 between, Slovenes and Germans; razmejitvena črta po sporazumu Maister-Passy 25.11.1918 med Slovenci in Nemci


V skladu s sporazumom Maister-Passy

Maister ukaže umik nemških čet do kraja Wildon

 

 

29. novembra je general Maister sporočil Narodnemu svetu, da se je pogodil z generalom Leitbachom in polkovnikom Passyem, da Maistrove čete zasedejo slovensko ozemlje na Koroškem, ki je za Slovence zelo ugodno.4 Kopija pogodbe5 je bila poslana na znanje Narodni vladi in II. vojnemu okrožju v Lublani ter narodnima svetoma  v Mariboru in Celovcu.2

 

Na Narodno vlado v Lublani je istega dne (29.11.1918) z Dunaja prišlo telefonsko obvestilo, da avstrijska častnika nista imela pooblastila za sklenitev take pogodbe, je pa Državni urad zunanjih zadev pripravljen stopiti v tozadevna pogajanja. Nato je prispela še brzojavka, v kateri Državni urad zunanjih zadev izraža zadovoljstvo nad tem, da Narodna vlada navedene pogodbe ni ratificirala in do jo je šteti kot brezpredmetno. Na ta obvestila je Narodna vlada na Dunaj poslala brzojavko z naslednjo vsebino: "Die von General Maister mit Bevollmächtigten deutsch-oesterreichischer Regierung getrofftenen Vereinbarungen werden von Nationalregierung als Verhandlungsbasis angenommen. Militärische Massnahmen kann Nationalregierung nicht rückgängig machen. Transitverkehr freigegeben bei strengster Reziprozität. Präsident Pogačnik"4, ali slovensko "Sporazum med generalom Maistrom in pooblaščencem nemško-avstrijske vlade, je Narodna vlada sprejela kot osnovo za pogajanja. Narodna vlada vojaškega posega ne more razveljaviti. Promet bo sproščen po najstrožji reprociteti." Ivan Tavčar je zasedbi Celovca močno nasprotoval! Podpolkovniku Ulmanskemu je Narodna vlada naročila, da generala Maistra okara, da je njegov delokrog strogo vojaški in da nima z Nemško Avstrijo sklepati nikakršnih političnih pogodb ter naj se v bodoče za vse zadeve obrača na Narodno vlado in ne na Narodni svet!4

 

 

Carinthia gained to Slovenes by Maister-Passy treaty 25.11.1918; Koroška pripadla Slovencem po sporazumu Maister-Passy 25.11.1918


Koroška, kot jo je general Maister priboril Slovencem
po mednarodnoveljavnem sporazumu Maister-Passy

 

 

2.12.1918 se je Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju pritožil pri Narodni vladi, češ da se general Maister ne drži demarkacijske črte, ki jo je sam določil po sporazumu s Passyem. Nato Narodna vlada na Dunaj odpošlje brzojavko: "Südslawische Truppen haben nur bei Strass Demarkationslinie überschritten, da deutscherseits naturale Zone nicht eingehalten und Strass von deutschen Truppen besetzt wurde. General Maister den Auftrag bekommen die bisher besetzte Linie in Kärnten und Steiermark zu halten. Wünschen am 9. ds. Mts. Besprechungen in Laibach."6, ali slovensko: "Jugoslovanska vojska je razmejitveno črto prečkala le pri kraju Straža, kjer pa ni bilo opaziti, da bi naravno cono pri Straži zasedli nemški vojaki. General Maister je dobil ukaz, da drži linijo na Koroškem in Štajerskem, ki jo ima že zasedeno (op.p: zasedba slovenskih ozemelj pa je ustavljena). Želje z 9. tm. s pogovorov v Lublani.."6 Predsedniku Narodne vlade dr. Pogačniku so zaupali nalogo, da naj generalu Maistru energično dopove, da ima izvrševali izključno vojaška povelja, ki jih dobi iz Lublane, sicer pa ničesar ukrepati na lastno pest! Celovec se zaenkrat ne zasede, ker nam manjka živil, pa tudi, ker se Nemci že utrjujejo v okolici Celovca, poleg tega pa se še povezujejo z Italijani in jih kličejo v deželo.6

 

Le dva dneva pred tem Podpolkovnik Ulmansky poroča NV, da je iz vojaškega stališča mogoče zasesti Celovec, vendar je potrebno prevzeti skrb za prehrano, nakar dr. Ivan Tavčar izjavi, da ne more prevzeti še preskrbe Celovca, zato naj Celovca ne zasedejo, nakar komisar za Koroško Smodej izjavi: "..je v Celovcu množina živil ter za 50 mio vojnega blaga, ki ga bodo Nemci sicer odpeljali v Avstrijo".4 Dejstvo, da je bil Celovec odlično založen z živili, ker je bil zbirna postaja nedavno vzdrževane fronte in jasna poročila o dejanskem stanju Celovca priča, da so bila živila le Tavčarjev izgovor, pravi motiv za blokiranje zasedbe Koroške pa je Tavčarjevo petokolonaško izvajanje srbske politike, kar je razvidno iz njegovih potez na drugih področjih. Ena od teh je tudi močno delovanje za srbizacijo Slovencev!7

 

Nekaj od, za psihično uravnovešene osebe nepričakovanih stališč in izdajalskega delovanja liberalcev, predvsem Tavčarjeve JDS: "..zelo ostro obsojali vsako slovensko narodno stališče.. ..Tavčar zahteval dosledno podreditev Srbiji.. ..onemogočiti avtonomijo Slovenije.. ..hočemo Slovenci Srbski duh.. ..naj brani Srb našo mejo na severu.. ..ne rabimo danes več Slovenije.. ..lahko izpustili tudi dvojino in svoj jezik prilagodili srbskemu.. ..se Slovenci asimilirali s Srbi.. ..Balkanci smo in ostanemo.. ..uvedbo srbohrvaščine na lublanski univerzi.. ..tudi primorske in koroške Slovence (zamejce) navezovala na jugoslovanski unitarno-centralistični nacionalni program.. ..da bo nastal en..jugoslovanski narod.. ..mi smo pristali, da se deli Slovenija.. ..Slovenci naj kratkomalo prevzamejo srbohrvaščino.. ..JDS..upala, da bo..uničila slovensko individualnost in ubila kulturo.. ..liberalec brani srbske interese mesto slovenskih.. ..velikosrbska vlada brez pomoči hlapčevskih zastopnikov slovenskega naroda niti eno samo uro ne bi bila mogoča.. .. liberalni starini..pristali, da bi Slovenijo zapustilo na desettisoče slovenskih ljudi.".7 Mnogo od zapisanega, marsikaj že kot posledica liberalističnega delovanja v preteklosti se popolnoma sklada z današnjimi prizadevanji levice!

 

Narodna vlada očitno ni dojela, da je general Maister z eno potezo dosegel tisto, čemur se pozneje slovenska vlada ni nikdar niti približala. Še več, izgubljena je bila skoraj celotna Koroška, ni dosti manjkalo, da bi prišlo do plebiscita na Štajerskem in do izgube Maribora s širšo okolico. Vse napore slovenske vlade za zavarovanje severne meje, vse človeške vložke, mednarodno dejavnost, energijo, denar in material ter nepotrebne slovenske žrtve v naslednjih dveh letih, bi slovenska vlada lahko preusmerila mnogo bolj koristno, če bi kot biser pograbila in ratificirala mednarodnoveljavno pogodbo, ki jo je dosegel izjemno pronicljiv in sposoben Maister!

 

Avstrijska manipulacija z dne 29.11.1918 (Državni urad zunanjih zadev), da avstrijska častnika (general Leitbach in polkovnik Rudolf Passy) nista imela pooblastila za sklenitev pogodbe, je služila za le izpodbijanje za Avstrijce neugodne pogodbe, nikakor pa ni bil v skladu z resnico!

 

 

polkovnik Rudolf Passy, colonel


Polkovnik Rudolf Passy,
poveljnik 47. pehotnega polka

 

 

Pristojnost polkovnika Rudolfa Passya za sklepanje pogodbe za deželo Štajersko ni sporna. Koroška je izpodbijala Passy-evo pristojnost nad deželo Koroško. Passy je bil opolnomočenec Odbora za javno blaginjo in vojne komande Gradec, pod katero je spadala tudi dežela Koroška. Wehrausschuß koroškega deželnega zbora, pa naj bi po razsulu monarhije na Koroškem prevzel vse vojaške zadeve. dne 8. novembra 1918 in se po Wuttejevem poročilu, otresel tudi graškega vrhovnega poveljstva in postal samostojna najvišja vojaška instanca na Koroškem. Dunajska vlada pa tega ni priznala, saj je hotela Koroško še naprej obdržati pod graško vojaško komando.1

 

12. novembra 1918 je Wehrausschuß Hülgertha imenoval za vrhovnega komandanta vse Koroške. Dne 25. novembra, torej istega dne, ko sta dopoldan Maister in Passy v Mariboru podpisala pogodbo, naj bi ga tudi dunajska vlada potrdila v tej funkciji, tako vsaj poroča Celovec in naj bi s tem s tem omogočila samostojno koroško vojaško politiko. Glede na stališče Dunaja je zelo malo verjetno, da bi do take potrditve zares prišlo. Gre za naknadno koroško manipuliranje z namenom delanja zmede, negotovosti in razkola med Narodno vlado oz. slovensko politiko in Maistrom oz. vojaštvom. Wutte to »osamosvojitev« posebej poudarja, dasiravno ne more navesti nobenega dokumenta!1 Gre torej za nemško-koroško politično izigravanje.

 

Tudi če bi se bila Koroška na isti dan, 25. novembra 1918, ko je bila podpisana pogodba med Maistrom in Passyjem, zares vojaško osamosvojila, je pomembno, da polkovniku Rudolfu Passyu ni iz Dunaja nihče odvzel pooblastil nad deželo Koroško, niti Dunaj to ni storil pozneje, zato je jasno, da je imel Passy v času podpisa pogodbe, kot avstrijski  vojaški pooblaščenec polna pooblastila za sklepanje pogodbe z Maistrom in je zato njegov podpis na pogodbi  povsem veljaven. V zgodovini ni najti niti enega primera, da bi bil stari avstro-ogrski polkovnik še podpisoval, ko je bi bil že odstavljen.1

 

 

Slovenija štajerska in košroša po sporazumu Maister-Passy z dne 25.11.1918


Slovenija danes, če slovenska vlada ne bi preklicala, že
podpisanega  mednarodno veljavnega sporazuma Passy-Maister

 

 

 

Viri:

 

1  Koroški plebiscit 1920, Luka Sienčnik, Založba Obzorja, Maribor 1987, str. 96
2  Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919-1924, Jože Šorn, Cankarjeva založba, Lublana 1997, str. 102
3  Arhiv Republike Slovenije, AS 60, 25. Zapisnik NV z dne 28.11.1918
4  Arhiv Republike Slovenije, AS 60, 26. Zapisnik NV z dne 30.11.1918
5  Arhiv Republike Slovenije, AS 58, fasc. 3 - spisi odsekov
6  Arhiv Republike Slovenije, AS 60, 27. Zapisnik NV z dne 2.12.1918
7  Liberalizem in vprašanje slovenstva, Jurij Perovšek, Založba Modrijan, Lublana 1996, str. 37, 38, 58, 74, 80, 81, 143, 151, itd., itd.
 

 

  

 

  
     
     
     
     
   © zgodovina.eu.  -  kopiranje vsebine brez dovolenja je prepovedana  
   Stran je bila nazadnje spremenjena 02.01.2016  
     
     
  

nazaj