| | | | | | | | | | | | Poročilo o nepravilnostih pri plebiscitu Poročilo je bilo izvedeno za okraj Velikovec, to je za enega od štirih volilnih okrajev Cone A. Kot avtor sam ugotavlja, je bilo delo na terenu težavno, saj so bili mnogi Slovenci prestrašeni zaradi nemških groženj (ki so se tudi udejanile) in se niso želeli izpostavljati ter greniti življenja svojim potomcem. Kljub temu, se je nabralo kar lepo število pritožb zaradi nepravilnosti. Narava in pojavnost nepravilnosti pa kaže na to, da nepravilnosti niso bile slučajne, pač pa organizirane, z enotnim vzorcem izvedbe, na celotnem območju. Izvajali pa so jih celo tisti, ki so morali prvi skrbeli za pravilno in nepristransko izvedbo plebiscita. To pa so bili nemški in nemškutarski člani in predsedniki volilnih komisij. Naprej avtor ugotavlja, da bi poleg redkih pričanj ljudi o nepravilnosti, za verodostojnost in dokazljivost goljufij potrebovali dokumente (prijave za glasovanje, volilne imenike, glasovnice, zapisnike, ...), ki pa jih ni bilo mogoče dobiti, saj je Plebiscitna komisija takoj po končanem plebiscitu, ne da bi jih videli Slovenci, predala v nemško korist vse plebiscitne dokumente in materiale, ki so še danes neprodušno zaprti v celovškem arhivu. Do tega trenutka nihče od tistih, ki so zastopali slovenske koristi, teh dokumentov ni smel videti. Kar mnogi sploh ne morejo in nočejo verjeti, češ da je to nemogoče pa je, da so med "preštevanjem" glasov, zastopniki slovenskih koristi, ostali pred vrati! Ko ena od strank v sporu, nima vpogleda v dokumentacijo o zadevah skupnega pomena, je to v temeljnem nasprotju z osnovnimi civilizacijskimi normami, potrjuje pa tudi, da ena stran pred drugo skriva dejansko stanje zadeve, z namenom prikriti resnico. V kolikor bi plebiscit bil izveden pošteno in brez goljufij, bi morala biti nemška (ter italijanska in angleška) stran še kako živo zainteresirana, da bi z odkritimi kartami predstavila čistost in nedvoumnost glasovanja, a to nemška stran nikdar ni naredila in se s tem tudi ni oprala umazanih dejanj, o katerih so poročale mnoge priče. prepis rokopisa | | | | | Stran 1 | Velecenjeni gospod vladni svetnik! Dovoljujem si, opisati Vam v kratkem borne uspehe raziskovanja v tukajšnjem okraju – iz katerega lahko razvidite da je vsako daljno raziskovanje skoraj nemogoče, ker materijal na kateri bi se raziskovanje moglo bazirati, ni pristopljiv. Tudi ljudje – ki tudi sicer niso nič ali prav malo pazili pri glasovanju – sedaj nočejo izpovedati, in podati dokazila. (koristi otrok). Nerednosti, na katere je mogoče misliti, se dele sledeče, in se je v teh smerih prizvedovalo: -
Formalne nerednosti pri sestavljanju volilnih imenikov, pri reklamacijah, pri samem glasovanju. -
Zlorabe volilnih dokumentov in glasovanje z nepravilnim dokumentim. -
Postopanje funkcionarjev. -
Dejstvo ki bi opravičevala sum da se je rezultat glasovanja potvoril (izmena žar1 ali glasovnic. | Stran 2 | Od I. Da so se reklamacije rešile po rekl. roku, je znano. Koliko takih slučajev je bilo (točno število), ni mogoče dognati brez volilnega aparata, kateri pa tukaj ni dostopen. To bi mogel dognati samo naš član delegacije (se2 svojim štabom) kateri bi si morda pridobil pravico za vpogled. Trdi se, da je g. Vorderen v Šentpetru na Višinah dne 9.X (en dan pred plebiscitom) lastnoročno vpisal dva volilca; Isti dan (9.X) je italjanski delegat district councila vpisal v Tinjah tri osebe. Po 29.IX se je vpisalo v Šentpetru na Višinah 29 oseb, in sicer dne 29/IX 3 osebe, ostalih 26 pa 4. ali 5 okt. V Tinjah so bile baje sprejeti po rekl. roku že 42 reklamacije. To so samo primeri – takih primerov bi se našlo mnogo – striktni dokaz je najti samo v volilnih imenikih pri sami komisiji. Slučaj Grebinj, kako se je tam baje priporočila reklamacij od obč. glas. odbora brez oznake osebe ali številke (in potem baje priporočila pričvrstilo na druge reklamacij) samo z iglo pričvrstilo na dotično reklamacijo, ↔3 je znan. Po poizvedbah je pa ta slučaj sporadičen in ne tipičen. Statistiko reklamacij – v kolikor so tukaj podatki, ali se jih | Stran 3 | bi že našlo, bo izdelal tukajšnji narodni svet - ali bi imel časa dovolj, je drugo vprašanje. Število po rekl. roku vpisanih se tukaj računa na ca 2500. Po glasovalnih predpisih se je moralo glasovne legitimacije izročiti ali osebno, ali priporočeno po pošti. Osebno znači5 tu brez dvojbe6 osebno po članu obč. glas. odbora. To se pa splošno ni zgodilo. Legitimacije so se delile po raznih zaupnikih, tako da niso prišle v roke opravičencu, ter se je tu delalo po nekem sistemu. Primeri: V Grebinju je človek ki je delil legitimacije, pustil štiri (slov.) legitimacije pri eni stari hromi ženi, z naročilom, naj jih naprej deli. Ona to seveda ni mogla storiti. Legitimacije za neko slov. rodbino (Rebernik v Grebinju) od 5 članov – upravičencev, se sploh ni dostavilo je pustilo pri enem Nemcu, katerih
seveda ni dalje izročil. Mož in žena (Logar v Krčanih), opravičenca nista dobila legitimacij, pač pa njih (domneva se da od Nemcev podkupljeni) hlapec in dekla. Dogodili so se slučaji, - po govorici premnogi - dokazanih samo nekaj – da so nek neki dobili po več legitimacij, ne da bi druga itd. bila označena kot duplikat. Sploh se je – notorično7 – prav lahko dobilo druge legitimacije, ki niso bile označene kot duplikati. | Stran 4 | Te legitimacije se je lahko zlorabilo tako, da se ih je dalo drugim osebam. Dogodil se je na pr. slučaj, da je prišla glasovat 22 letno dekle z legitimacijo 64 letne starice, in ko se jo je vprašalo odkod ima legitimacijo, je priznala da jo je dobila pri zastopniku Heimatdiensta. S tem se je baje sistematično delalo, ker se pri glasovanju razen legitimacije ni zahtevalo sploh nobene druge identifikacije. Domneva se, da je je na tak način ena in ista oseba večkrat glasovala in sicer: z različnim legitimacijam (kupljenim, oziroma duplikatom) ali pa z lastnim legitimacijam (na lastno ime) in pri tem prečitale kako drugo ime za katerega se je vedelo, da sploh ne pride glasovat! Izkaznice se je kupilo, vsaj poskusilo kupiti. Da je ena in ista oseba po dvakrat, ali pa trikrat glasovala, se je v več (ca 80) slučajih ugotovilo. Ugotovljeno je par slučajev da je ena in ista oseba bila v več volilnih krajih vpisana, še celo v istem volilnem kraju na več voliščih. Slov. volilci smatrajo, da se je Glasovalna tajnost se je v več slučajih kršila s tem, da je volilec glasovnico še pred komisijo (torej ne šele v celici) raztrgal. V nekaterih slučajih je mož spremil ženo v celico, ali nasprotno. Vsem tem komisija ni ugovarjala. V mnogih slučajih se je volilcem delilo po dve zelene glasovnice (da bi se dve ali več belih delilo sploh se ni dogodilo). | Stran 5 | ljudje tukaj opozarjajo tudi na to: da se mnogo notor volilcev ni moglo izreklamirati, ker je bil čas prekratek - da pa je evidentno, notorično7, in vsak čas za dokazati, da niso bili upravičeni glasovati. Število teh je po tukajšnjem mnenju veliko, se pa po mojih vtisih precenjuje, in bi se takih slučajev v najboljšem slučaju najdlo našlo komaj par sto. Nadaljno raziskovanje bilo bi imelo smisla samo v sledečih slučajih in v sledečih smerih: I. Pregledanje volilnega aparata glede pozneje vreklamiranih, in glede takih ki so dvakrat glasovali, in glede takih ki očitno niso imeli glasovalne pravice, pa se niso mogli radi kratkosti časa izreklamirati. Tukej se sicer računa, da bi se na ta način jako približali (morda tudi prekosili) glasovalno diferenco 6700 glasov, kar pa po mojem mnenju prav gotovo še ni sigurno, in rezultat bi mogel eventualno biti daleč izpod pričakovanja. To delo je mogoče seveda samo v slučaju, da je ves volilni aparat pristopen, in zahteva vsaj 14 dni časa. II. Nabiranje samo tipičnih slučajev mahinacij; izvajanje argumentacije a minore ad magna8 bile bi stvar komisije – ako ona to smatra za primerno. Tu bi se šlo za dokaz, da volitev ni bila „čista”, brez ozira | Stran 6 | na število glasov. III. Zbiranje materiala ad II. en masse4 To zahteva prvič mnogo časa (par mesecev) in tudi zato mora biti pristopen volilni aparat. Svarim Vas, g. Prednik, da mi z istim selom kratko javite, v kateri smeri naj se naprej poizveduje oziroma zbira material, z ozirom na še razpoložljivi čas, in nasplošno situacijo v tej zadevi, kakor jo Vi presodite. Keršovan je svoje raziskovanje v boroveljskem okraju vže9 dovršil in se vrnil v Ljubljano – z istim minimalnim uspehom kakor tukaj. Omenim še: neprijaznosti, posebno italj. oficirjev, nisem omenil, ker smatrm to za brezpredmetno – z ozirom na razmere. Z odličnim spoštovanjem oddam. | Stran 7 | V enem mestu volišču (Pustrici) je komisija po glasovanju kontrolirala preostale glasovnice, zelenih je bilo 6 premalo. Takih slučajev bi se moglo – ako bi seimelo časa - dognati precejšnje število, morda par sto, vsekakor pa v takih masah, da bi dosegli število ca 6-7000 – brez ozira na okolnost da je jako dvomljivo, ako se taki slučaji glasovi sploh dajo uspešno pobijati kot neveljavni.
Raziskanje po takih slučajih pa je otežčeno, in sicer jako otežčeno, brez volilnega aparata, kjer se more samo pa s pomočjo tega aparata ustanoviti: Ali število oddanih glasov odgovarja številu odvzetih legitimacij. Ali se te legitimacije (Ki tvorijo proti imenik) soglašajo popolnoma z v imeniku črtanim imenom. Ali med tem legitimacijam niso enake etc. Za sum da se je glasovnice in kuverte falsificiralo ni konkretnih dejstev v Velikovškem okraju. Tu imam edinole izjavo, enega železničarja, da mu je par dni pred plebiscitom en nemški železničar iz Celovca rekel, da so oni v Celovcu vže9 dobili kuverte z glasovnicami, in sicer belo glasovnico vže raztrgano. Koliko je na tej izjavi resnice, se seveda ne da kontrolirati. | Stran 8 | Glede suma izmenjave žar1 se tudi nemore nič konkretnega ustanoviti10. Žare1 so sicer v tukajšnjem okraju vozili ali antantni oficirji (skoro povsodi Italjani) sami, ali v spremstvu samih Nemcev. Naši orožniki se niso se2 žaro vozili. Edino, na kar se tukajšnji ljudje posebno opozorujejo je to, da je ital. delegat bil baje do ½ 5 ure zjutraj v villi kjer so se nahajale žare, če prav on tam ne stanuje. V kolikor mi je znano, se tudi v Borovljah za vse tozadevne sume ni moglo dobiti konkretna dokazila. Facit11 je: sumi o velikanskih dokaznih sleparij, ki bi celi plebiscit bezdvomno ovrgli, razplinejo - vsaj ni nobene poti da bi se to dokazalo, verjetno pa je, da ih sploh ni bilo. Tipičnih slučajev nepravilnega postopanja pri reklamacijah, pri deljenju legitimacij, pri glasovanju, (kakor so gori opisani) se najde dovolj, ali ne en masse4. Slučajev podkupljenja katere bi se moglo direktno dokazati (individualno podkupljenje) pa se ne more je malo, ker vsak seveda molči.
Javno podkupovanje (dovažanje obleke v celih automobilih za dekle in hlapce etc) je pa notorično. | | | | | | | | | | | | | | | | Opombe prepisovalca: 1 | | žar, žara | = | volilna skrinjica | 2 | | se | = | z (z žaro, z volilno skrinjico) | 3 | | | = | vrivek besedila | 4 | | en masse | = | masovno | 5 | | znači | = | pomeni | 6 | | dvojbe | = | dvoma | 7 | | notorično | = | nezakonito, zlorabljeno, razvpito | 8 | | a minore ad magna | = | manjši del celote | 9 | | vže | = | že | 10 | | ustanoviti | = | ugotoviti | 11 | | facit | = | dejstvo | | | | | | | | | | | | | | | | vir: Arhiv Slovenije, signatura AS 1019 (dr. Teodor Šporn, vladni svetnik v Velikovcu, nadzornik lokalnih železnic) | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | © zgodovina.eu. - kopiranje vsebine brez dovolenja je prepovedana | | | | | Stran je bila nazadnje spremenjena 02.01.2016 | | | | | | | | | | | | | | | nazaj | | | | | | | | |