Zgodovina Evrope

History of Europe

© zgodovina.eu

To display this page you need a browser that supports JavaScript.

zapri okno

Širitev  Islama

Kako se je začelo?

Pisalo se je leto 622, ko je Mohamed pobegnil iz Meke na sever v 300 km oddaljeno Medino (danes Savdska Arabija), kjer je razglasil Islam kot edino pravo vero, ki služi edinemu bogu Alahu.

Takrat so že gojili prepričanje, da je bog le eden, niso pa dojemali, da je "pravih" ver več, da je vsaka od njih le iluzija zemeljske interpretacije boga, prilagojena stopnji družbenega in duhovnega razvoja nekega ljudstva.

Mohamed sprejema razodetje angela Gabriela

Prodor do Francije in Male Azije

Mohamedovi nauki so se do njegove smrti leta 632 že močno uveljavili. Arabci pa so se nato z mečem in ognjem odpravili širit svojo pravo vero na vse strani. Tako so že do leta 651 v imenu prave vere z nasiljem pokorili in prekrščevali Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Arabci so do leta 716 zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo predvsem na morju.

Križarske vojne in prodor Turkov v Evropo

Do konca 11. stol. se je Islam predvsem notranje utrjeval in počasi izgubljal ozemlja na Pirenejskem polotoku in Mali Aziji. Leta 1071 pa so Turki Seldžuki povsem razbili zelo oslabelo bizantinsko vojsko in prišli pred Carigrad. Križarji so v prvi križarski vojni 1098 potisnili Turke močno nazaj. Četrta križarska vojna je v letu 1203 Bizantinsko cesarstvo v rokah Latincev (križarjev) razdelila, obnovilo se je 1261. Turška država Osmanov je vztrajno zasedala ozemlja Bizantincev in leta 1354 zasedli Galipoli, prvo evropsko ozemlje, nato pa do leta 1389 zasedli že dobršen del Bolgarije in Makedonije. Srbija je bila poražena leta 1389 na Kosovu. Carigrad je padel 1453, leta 1461 pa Trapezunt in z njem zadnji ostanek vzhodno rimskega cesarstva. Zadnja muslimanska trdnjava na pirenejskem polotoku Granada, je bila osvobojena v letu odkritja novega sveta 1492.

Širitev Islama v Evropi, Afriki in Aziji

Vrhunec Islama

Vlaško, Srbijo in Bosno so si Turki podjarmili v 20. in 30. letih 15. stol. Preostanek Srbije je padel 1459, Hercegovina pa do leta 1482. 1521 so turške sile zavzele Beograd. Po veliki turški zmagi pri Mohaču leta 1526 in dodatnih osvojitvah 1538 so Turki prodrli še bolj proti zahodu, podjarmili celotno Bosno in velik del hrvaške. Ob notranjih bojih za prevzem ogrskega nasledstva so Turki izkoristili notranja nesoglasja in zasedli velik del Ogrske z Budimpešto. Tako so Turki po premirju leta 1568 zasedli ozemlja v črti, od sredine otoka Paga, mimo Zagreba do Blatnega jezera ter zahodno od Budimpešte do sredine Slovaške in nato do Srbije skoraj celotno panonsko nižino. Leta 1664 so Turki obvladovali največ evropskega ozemlja, potem ko so zasedli zahodno Transilvanijo, ki je bila oslabljena od bojev za Poljsko krono.

Zaton Islama v Evropi

Do leta 1699 so Habzburžani izrinili Turke skoraj celotne panonske nižine, do leta 1718 pa začasno pridobili velik del Srbije, Vlaške in severne Bosne, ki so si ga Turki po letu 1739 spet pridobili nazaj. Ob začetku 19. stol. so Britanci, Francozi in Rusi podprli Grški odpor proti Turkom, kar je 1830 pripeljalo do grške neodvisnosti. Srbija si je leta 1817 izbojevala avtonomijo, Vlaška in Moldavija pa leta 1829, ki sta od 1861 združeni kot Romunija. Leta 1878 je Turčija v Evropi že močno hirala. Avstro-Ogrska je zasedla celotno Bosno, ter velik del Črne gore in jugo-zahodne Srbije. Črna gora, razširjena Srbija in Romunija so postale neodvisne, Bolgarija je novo nastala država na tem območju, ki se je leta 1885 še razširila na jug.

Balkanske vojne 1912-13 vir

nazaj